Slovenski Štajer : dežela in ljudstvo. 3 snopič

6* Si/i-: L ' V i

-0506 7 4 6

P N T R l O O S f f i f 0506746

Slovenski Staj er.

Dežela in

dr. Ivan Gršak.

Tretji sn op ič, začetek II. d e la , daje se pred drugim sno­ pičem na svetlo zato, ker vsi rokopisi za 2. snopič še niso došli Matici.

Narodno gospodarstvo.

(Spisal dr. Ivan Gršak.)

Uvod

Knjige, ktere sem rabil pri spisovanji tega oddelka, so med drugimi posebno te -le :

1• E l i n treues B ild des Herzogthums Steierm ark, von D r. F r. X. H lubek, Gratz 1860.

2. Berichte der Grazer H andels- und Gewerbe-Kammer, vom J . 1852 bis 1865.

3. Wochenblatt der steierm. k. k. L andw irthshafts-G esell­ schaft vom J . 1863—1867, und der steierische Landbote. 4. D ie Landesvertretung von Steiermark von D r. Carl v.

Stremayr.

5. Ausweis über den Bergwerksbesitz, das Personale der Bergwerks - Produktion und ihres Geldwerthes in S ü d ­ steiermark im Verwaltungsjahre 1868, izročeno m i od g. Ivana Zuža.

6. Odgovori na različna prasanja, poslani m i od rodoljubov vsakega slovenskega okraja.

„U potu svojega obraza boš jel kruh“.

1. Moj*. 3 , 19.

I. Č l o v e k . — Rojen otrok je brez vse m oči; še n a g i b a n im a, k ak o r divje živali, da b i si iskal živeža; le dobrotljiva ro k a njegovih staršev ga varuje pogibelji. — P a b rž ko je odraščen, prekosi naravo okoli sebe; ako

nim a, dobrih oči, da pregledava daljine, si jih oboroži z

očali in daljnogledi ter začne zvezde šteti; ako ne more dirjati ko za jec, leteti ko p tic a , si napravi železne pote, po k terih naganja železnega konja, krm ljenega z vodenim so p a ije m ; ali se p a vsede na zračno p tico, k i si jo je sam n ared il, in k i ga vzdigne v velike višine, od koder se mu ljudje po zemlji zdijo ko m ravlje okoli m ravljaka.

— To in drugo izvira iz d u š e v n i h m o č i č l o v e š k i h ; d u h je , k i g a posebno loči od živali. K e r se pa duh kaže posebej po j e z i k u , po g o v o r u človeka, moramo tudi reči, da je j e z i k tista žlahna p rik az en , k i loči človeka od neme živali. Je z ik j e najžlahnejši pripom oček naše o m i k e , naše om ikljivosti.

Važnost je z ik a se vidi pri večih d r u ž t v i h in pri p o s a m e z n e m člo v ek u , k a k o r tudi pri nem i ž i v a l i . Stopimo v veliko glavno mesto, pa vidimo, kak o tu mest- njanom je z ik lepo in gladko te č e ; p a tudi različnih izrazov im ajo, m nogotere pojm e več k a k o r p a ljudje u m anjših mesticih ali celo po deželi. Njih je z ik postane tudi literaren, te r upliv dela na ostale prebivalce države. — Ravno tako k ak o r njih je z ik , je tudi njih duh bolj om ikan in olikan; u duhu nam reč se rodijo m i s l i ; za vsako misel p a mo­ ram o imeti posebno b e s e d o , da misel izrazim o; k je r je p a misel in duševnih podob, tam se nahajajo prilične besede; — in spet k je r so besede, tam se počasi razvija misel in podoba, ktero z besedo imenujemo. — K dor po­ stavim pozna le železo in cesto, še vendar ne v e , da je železnih cest na svetu, dokler jih ni videl ali pa saj slišal o njih. B eseda železnica pomnoži mahoma njegove misli, ter ga spet spravi na višo stopnjo omike.

Razloči nasproti tem u človeka od drugih lju d i, daj ga v društvo samih ž iv a l, pa boš v id el, k ak o bode njegov še tako zmožen duh zaostal v ra zv itk u ; malo se bo ta nesrečni človek razločil od živali, s kterim i občuje. Njegov jezik ne bode n ik ak o r razvit in njegov duh ne bode sposoben poprijeti kakovo misel. Iz tega se vidi sila velika važnost je z ik a za človeško izobraženje; k e r p a om ika in izobraženje daje moč črez naravo, k i nas obdaja, in k i im a služiti našim p o tre b a m , se tudi v i d i , d a j e j e z i k v a ž e n z a č l o v e š k o g o s p o d a r s t v o s p l o h ,

d a j e v a ž e n z a n j e g o v m a t e r i j a l n i b l a g o r .

O tej priliki moramo dalje sklepati ter om eniti, k a r j e že vsaki častiti bralec sam n ašel, nam reč da so tisti naši pravi prijatelji, k teri nam pom agajo naš je z ik razvijati, da smo potem v stanu si v svoj prid obrniti vse tiste n a u k e , po kterih se težka pot do m aterijalnega blagora

polajša in okrajša. Sledi pa tudi na drugi strani iz tega, da tisti n ik akor niso naši p ravi p rijatelji, k i zaničujejo naš jezik , dasiravno nam na drobno tolm ačijo, kako ven- dar-le skrbijo za naš hasek in napredek. K dor pravi, da m u j e ležeče n a blagem našem stanju pa zato l e z a n i č u j e n a š l e p o g l a s n i s l o v e n s k i j e z i k , t a mož j e l a ž n i ­ v e c , h i n a v e c . Jez ik se p a tem bolj lik a in p ili, čem bolj j e čislan in v vrednosti m ed narodom samim. T reba je to r a j, da se naš je z ik rabi ne le v šolah in uradnijah, tem uč tudi v vseh društvih, p ri vsaki priliki. O m ikanega človeka prepoznam o na njegovem omikanem jeziku . Zato m ora vsakteri skrbeti za omikan j e z i k , ako sploh hoče om ikan im enovan biti.

O m i k a , r a z u m človeku p o m a g a k b o g a t s t v u . P ajek že več ko tisoč in tisoč let sicer umetno, pa zmirom j e d n a k o prede svojo pajčino; ptica ravno tako že od nekinekdaj dela jednako svoje gnjezdo. — L epa je pajčina, umetno j e gnezdo; ali niti p a je k , niti ptica nista za las zboljšala svojega dela, k a r svet stoji in ga tudi ne bodeta. Človek pa svoje delo poprej od konca do k ra ja premisli, razvije svoje misli, osnuje podlage ter si prizadeva z n aj­ m anjšim i močmi v najkračjem času dovršiti najlepše delo, napredovaje v svojih iznajdbah dalje in dalje od dne do dne. Til mu kaže omika p ravi pot do blagosti. Skoz omiko postaja gospodar zvunanje, obdajoče ga neme narave.

R azun je z ik a je pa tudi d r u ž t v o , združenje ljudi, veliko sredstvo do omike in blagosti. P ri nas družtva niso dosti ra zv ita, k ak o r se bere v posebnem oddelku o družtvih.

Če pa je oseba človeška razvita, ako so družtva ra z­ vita, tudi raste pri posamnem človeku o d g o v o r n o s t za njegova dela; om ikan človek si je bolj svest in zaveden svojih dolžnosti, k ak o r p a neomikan. K oder je p a čut odgovornosti ra z v ita , onod je tudi nravno življenje lepo in čedno; čini človeka se vjem ajo eden z drugim ; tako om ika pomaga tudi v duševnem obziru dospeti na višjo stopnjo blagosti.

P ri narodnem gospodarstvu pa ne smemo p o z a b it i, da človek naravne stvari okoli sebe s p r e m i n j a , bodi si

glede na njih m e s t o , ali glede na njih zvunanjo o b l i k o ali znotranjo s e s t a v o . R eči same ostanejo večne in so od tistega časa, k a d a r jih j e Bog stvaril; le njih podobo človek sprem inja. Ako sežgem poleno, dobim nekaj pepela; to so tisti deli drevesa, k tere j e drevo iz zemlje po srk alo; drugi deli pa zgorijo, spremenijo se v z ra k ; to so spet tisti deli, k tere je drevo iz zrak a posrkalo. Z račni pa zem eljski deli vkup so zgubili svojo prejšnjo podobo, ter se zedinili, da so učinili tako lepo drevo. — Človek torej ne more nič naravi dodati, nič je j proč v ze ti, nobeden del narave ne m ore p o k o n č a t i , l e s p r e m e n i t i g a z a m o r e. Človek sam se počasi, kolikor je telesen, spre­

obrne spet v to, k a r je bil, v prah. — V gospodarstvu se sme torej re č i, da je narav a veliko bolj obstoječa, kak o r p a človek, te r da se nam le zdi, k ak o r da bi človek mirno g led al, kako se vse okoli njega vrti.

II. B l a g o imenujemo vse naravne stvari in moči,

k i u s t r e ž e j o k a k o v i č l o v e š k i p o t r e b i . K a r še danes blago n i, lahko postane ju tri, ako ga človeško delo spreobrne tako , da obstoječi potrebi ustreže , ali p a ako se izcimi kakova nova p o treb a, k teri je ta dosehmal p re ­ ziran a stv ar všeč. — Voda tako dolgo ni b lago , dokler je ne potrebujem o, bodi si za mline, bodi si za žejo, kuho itd., ravno tako tudi zrak. — P a tudi človeške duševne moči štejemo med blago, k ak o r tudi njegove telesne moči. K rep k a ro k a rokodelca j e vredna vsaki dan po 1, 2 , 3 forinte ali še v e č ; njegovo delo se ravno tako kupuje, ko blago v štacun i; krasn i glas prvega pevca n a glediščnem odru ima tudi svojo visoko ceno; dražje se plačuje od poslušalcev, k a k o r pa m arsiktera druga z žulom pripravljena stvar. Ravno tako j e tudi prebrisana glava um etnika veliko b lag o , s kterim priskoči celemu človečanstvu.

P a b rž vidimo p ri raznih b la g ih , da so nek tera n e - o b h o d n o p o t r e b n a , druga pa n e . B laga prve vrste so posebno tiste stv a ri, k i nam zdržujejo nase življenje. To je živež, oblačila, stanovanja itd. — B rez nekterih stvari p a že tudi lahko živim o, dasiravno ne tako p rijetn o ; tu sem spada kin čan je, p rsta n i, urice, zlatnine in srebernine vsake vrste razun d en a rja, k i im a spet poseben pomen.

Razloček med potrebnim in nepotrebnim blagom je ja k o važen. P otrebna blaga m o r a m o im eti, naj veljajo kolikor hočejo; nepotrebna pa lahko brez škode opustimo in se jih odvadimo. Iz tega sledi, da se cena potrebnega blaga sila ja k o sprem inja. Žito je v hudih letih po 5 , 1 0 —, še večk rat d ra ž je , kak o r pa v dobrih letih, vagan pšenice se plačuje po 50 gld. nam esto po 5 g ld .; vsaki se nam reč boji sm rti od lak o te; prodal bo vse svoje reči, posebno nepotrebna b la g a , k a k o r zlatnine in srebrnine, prstane, m edalje i t d . , te r si bo za to košček k ru h a kupil. — Kaj je pa ta k ra t začeti, če človek v sili nim a nobenih nepotrebnih re či, da bi jih oddal? T u vidimo spet, da je dobro im eti tudi shranjene nektere nepotrebne stvari. D o­ k le r jih človek ne potrebuje, m u življenje skoz svoj blišč ra zv ed ru je jo ; življenje mu delajo bolj prijetno; povzdigu­ jejo ga pri sosedih. K adar p a sila pride, mu ni treb a iti od nemile do n edrage, ter zastavi ali proda svoje nepo­ trebne reči, dokler sila ne mine. — Iz tega sledi, kako lahko sodimo bogastvo celega naroda. N a višji stopnji blagosti je gotovo oni, k i im a zaslužek shranjen tudi v re čeh , ki niso neobhodno potrebne. V neobhodno potrebnih rečeh im aš, bi re k e l, hranilnico, k i ti pom aga v sili iz zadrege.

B laga se tudi še po drugih uzrokih lahko razdelujejo ; p a nam zadosti gornja razdelitev. Poprej p a ko se ločimo od b lag a, poglejmo tudi njegov namen in konec.

Vse blago je zato, da služi človeku; skoz to pa tudi m ora zginiti iz sv eta; storilo j e svojo dolžnost, ako je ustreglo kakovi človeški potrebi. P a k te ri so nasledki tega, da blago porabimo, ali k ak o r ptujci prav ijo : konsum iram o? — N asledek j e spet t a , da namesto porabljenega blaga nastopi drago n o v o b l a g o na njegovo mesto. To novo blago je prvem u jednako ali p a n e ; v endar služi spet k a ­ kovi človeški potrebi. V sakdanje življenje naj nam to razjasne. K m et si pridela v gorici vina. N ekaj ga popije, nekaj p a proda. K a r ga je popil, to mu j e dajalo novo moč p ri delu v gorici ali na p olji, ali p a na cesti. Skoz to j e bil v stanu boljše in več delati, k ak o r p a pri goli vodi. Njegovo delo j e bilo toliko več vredno, kolikor je vina pri njem popil. — Na drugi strani j e pa dobil spet

stotake za vino. Njegovi žuli pri grobanji in kopi so se koj spremenili v stotake, potem pa v vole, ki jih je kupil za nje. Zdaj so m u voli novo blago, k i je nastopilo na­ mesto vina. Z voli spet dela, jih m esarju pro d a; ljudje jih pojedo in si pridobivajo z njih mesom novo moč za novo delo. — K ar se toraj im enuje p o t r o h a , ali k ak o r d rag i pravijo, k o n s u m c i j a , to j e le s p r e m e m b a blaga. V naravi se nič ne potroši; stvari le sprem injajo svojo zvunanjo obliko. Ali so v tej obliki pripravne za človeške potrebe ali n e , to je čisto drugo prašanje. T ako se spre­ meni seno, Iti ga vol poje, v rogove, kosti, kožo in meso itd ., pa le v m ali razm eri; največi del sena ne ostane v volovem truplu, tem uč se spremeni v gnoj. A ko toraj za­ žgemo vo la, najdemo z njegovim gnojem vred ravno tiste ostanke v pep elu, k tere daje pepel tistega sena, k i g a je pojel. K ar j e prišlo iz zrak a v seno ali v vo la, to spet gre nazaj v z r a k ; k a r je pa prišlo iz zem lje, to gre s pepelom ali gnojem spet nazaj v zemljo.

K adar pa ktero reč zavoljo tega porabim o, da iz nje dobimo drago novo reč z drugim i oblikam i, pravim o tej p rik az n ip rero je n je , ali r e p r o d u k c i j a , zavoljo tega k e r se konsum cija le v ta namen d e la , da se novi pridelki prirodijo, da se stare oblike v nje prerodijo. Tii na stropu im am 100 centov dobrega sena; pa kaj mi pom aga, k er moj želodec ni zmožen ga preb av ati; mojemu želodcu je volovsko meso bolj všeč. Odločil bom to ra j, da naj rajši vol to seno p o je , naj g a sprem eni v m eso; potem bom si rajši vola z a k la l, ter njegovo meso povžil. V njegovem mesu p a vživam dele unega sena, k i v prvi obliki ni bilo za-me. K onsum cija sena je toraj nam eravala reprodukcijo mesa. Meso p a spet človeka zm ožnega stori k vsakterem u delu, ktereg a se j e privadil.

R eprodukcija je za narodno gospodarstvo ali blagar- stvo sila važna. Skoz reprodukcijo človek sprem inja m rtvo stv ar narave, da m ora sprem eniti svojo obliko, celo svojo sestavo v one oblike in sestave, k tere se človeku ravno zdaj prilegajo. — Skoz reprodukcijo kaže č lo v e k , kaže n aro d , ali ve si v prid in hasen obračati naravne stvari okoli s e b e ; na voljo mu je dano jih tudi tako pustiti k ak or

s o ; on jih tudi lahko konsum ira brez; vse rep ro d u k cije; takim trošivcem p a pravim o, da so z a p r a v l j i v c i . Nä- rodni gospodar toraj ja k o pazi na t o , da ne pijančuješ, da nobene reči ne potrosiš z a s t o n j , tem uč da vsak a reč skoz svojo premem bo daje novo r e č , k tera skoz svoje lastnosti prejšnje prekosi ter bolj zdatno služi človeškim potrebam , ko prva.

Žalibože pa moramo v tem obziru o b sta ti, da naš narod slovenski ne troši le za to , da bi skoz potroho ust­ varjal nove stv ari; nim a še naš narod tiste vednosti, pa tudi ne tiste k r e p k e , trdne v o lje , k tera je k umnemu gospodarstvu neobhodno potrebna. Vednosti je tre b a , da m rtve reči spreminjam o po n ajk rajši poti v priličniše, ugodniše; volje, krepke volje je treba, da pridelkov ne za­ pravim o brez reprodukcije. Zato pa tudi narodni gospodar večk rat povzdiguje svoj glas, ter kliče: dajte nam dobrih šol; povzdignite narod na višjo stopnjo om ike; le tak ra t je mogoče pričakovati veči blagostan celega naroda.

III. P o t r e b a . — B rž ko človek odraste, se pri njem začnejo različne potrebe ra zv ijati, k tere si m ora sam po­ m iriti. — Išče si b lag a, da bi zadostil raznim potrebam ; ako pa še kakove potrebe ne čuti v svojem srcu , p a se zbudi , brž ko v i d i blago, ktero bi je j ustreglo. Cesar človek še vidil n i, tega tudi ne želi in ne p otrebu je; brž p a ko j e prepoznal kakovo b la g o , ga koj poželi in ne m iruje, dokler ga ni pridobil („ignoti nulla cupido“). — Se ve da si n ekteri trdovratneži in starokopitneži to tudi tako razlag ajo , da nimajo nobene želje do novih re č i, da ostanejo pri starem , k ak o r dosehm al; da torej ne potre­ bujejo nobenega n a u k a , nobenega spodbujenja, za nove reči jim ni nič. — P a v njih se ne odlikuje človeška n a­ ra v a ; ta j e d rug ače; misel teh ljudi j e ravno nasprotna. ,, Komaj se je zbranil človek v etra in hudega vrem ena, pa že hoče imeti lepo stanovanje; komaj da se je oblekel, p a se hoče že tudi k in č iti; kom aj je ustregel telesnim potrebam , pa že njegov duh poželuje po vednostih, um et­ nostih brez konca in k ra ja “ ( B a s t i a t , Harm onies).

Videli smo, da je blago potrebno ali ne; pa moramo spet p ra ša ti, kaj je p o treb a, ako hočemo blaga razločiti,

Potrebe so, k ak o r smo slišali, neobhodne, kterim moramo u streči; ali pa obhodne, k tere lahko zadušim o, kterim ni treb a ustreči. Iz tega s le d i, da človek ima lahko veliko potreb. Ako im a tudi s čim ustreči vsem potrebam , je sre č e n ; ako p a nim a s čim, je p a boljše, da tak ih potreb nim a, da jih sploh ne pozna.

D ivji Hunci, postavim, so razsajali po slovenskih k rajih , jezd arili so, djali so sirovo meso na sedlo, se vsedli gori, jah arili in ob enem meso umečili in sparili. K uhanega mesa, k ak o r ga mi zdaj im am o, še niso poznali; k e r ga poznali niso, ga niso poželeli in ne potrebovali. P red 1000 leti cesarji in k ra lji še niso imeli na mizi žlic, vilic, okrož- nikov itd., am p ak so jed li svoje proste je d i čisto naravno z ro k o , česar delavec dandanašnji v še tako borni bajtici ne stori. Njih oblačila so bila sila prosta. — Še p red 300 leti je angleški kralj imel le en p ar svilnatih nogovic, k tere j e ob posebnih priložnostih posojeval svojemu mini­ stru , k i takih imel ni.

N asproti tem u pa poglejte, kako lepo, okusno se danes je d i pripravljajo, kako je miza celö prostega km eta lepo snažna in p o k rita , kako celö nevesta angleškega de­ lavca im a po nektere pare svilnatih nogovic; k ako sploh angleški delavci danes boljše živijo, k ak o r pa m arsikteri kralj p red 500 leti. Ako še p ristavim , da tiste re č i, ki niso neobhodno potrebne, postajajo zmirom cenejše, se mo­ ram o čuditi človeškemu napredku v zadnjih stoletjih. Vsaki dan nam prinese novo iznajdbo, nova sredstva, k ako si polajšam o svoje življenje. P ri takih okolnostih je jasno, da potrebe ne ostajajo zmirom je d n a k e , te r da se spre­ m injajo od leta do leta, žlahtijo se zmirom bolj in človeka zmirom na višo stopnjo omike spravljajo.

K ako se potrebe sp rem enju jejo, nam kaže m o d a vsakega časa in k ra ja . Letos nosijo okrogle klobuke, drugo leto p a visoke, špičaste, nizke, z ozkimi ali širokim i k rajci itd. P a vsaki hoče le takov klobuk imeti, kakov je modin ali v nošnji, da si ravno še morebiti ima dober klobuk od lanskega leta.

K akor pa napredujem o glede na oblačila, je d in sta­ novanje, tako tudi zastran pijače, v in a, p iv a, čaja itd.

Gospodarski pridelki se žlahtnejši p rid e lu je jo , k e r tudi imajo služiti žlahtnejšim potrebam .

Ni m i treb a omeniti, da im a človek tudi š k o d l j i v i h potreb. Slabe n a v a d e , k i so mu postale železna srajca, m ora s časom vendar opustiti, škodljive potrebe iztrebiti, te r krepkovoljno vpeljati pam eten red v svoje življenje. T u j e p a spet treb a prijaznega poduka, tem eljitega odgo- je n j a , in tr d e , možate volje. Človek m ora v stanu biti odreči se potrebi, k te ra oskrunjava krasno človeško bitje.

IV. K a p i t a l se ne razločuje precej od blaga sploh. Edini razloček je ta , da zvunajne stvari ta k ra t postanejo k a p ita l, k a d a r jih človek začne obračati v svoj hasen. D okler mu n ik ak o r ne služijo, še niso za njega kapital. — Vsi pripom očki t o r a j, s kterim i se našim potrebam ustreže, ali s kterim i druge stvari lahko tako spremenimo, da našim potrebam služijo, vsi ti zvunajni naravni pripo­ m očki so kapital, naj si bodo naravine stvari ali naravine moči.

Med kapitale v obče toraj štejemo postavim zemljo, v in ograd; hišo, živino, seme itd. V inograd nam daje obresti skoz svoje vino; hišo rabim o za stanovanje, da nam ni treb a po ptujih hišah stanovati in za stanovanje plačevati; živina nam daje zdaj delo, zdaj živež, p a tudi dobiček; seme spravimo v zem ljo, da po 5—lO krat več jedn akega zrn ja iz nje dobimo.

D a so nekteri k ra ji, nektere dežele od Boga še bolj obdarjene s kapitalom , tudi lahko spoznamo. T u j e lepe rude, k i živi celo deželo, tam so rodovitni hribi, n a kterih se prideluje žlahtna vinska k ap ljica; tam so spet rodovitne njive in dobri travniki, k te ri pospešujejo važno živinorejo. Angležko kraljestvo zahvaluje svoj napredek in blagostan posebno p rem o g u , k tereg a zem lja obilo k rije ; francozka dežela razvaža po celem svetu najžlahtnejša vina. — P a tudi naša slovenska štajarsk a dežela im a veliko naravinega kapitala v sebi; tu vidimo gorice, k i se nam zdijo nalašč za vinograde stvarjene; tam ravna polja, velikanske loge; ondi med hribi za goro p a spet bogato ru d o , ktero vzdi­ guje stotina delavcev iz globočine zem lje; — celi lepi slov. S tajer p a prekriva krasno južno podnebje, v kterem

dozori vinska k ap ljica, k ak o r kjerkoli drugod na sv etu ; k je r tudi smokve rodijo, k a k o r na vroči laški zemlji.

To je pa le od Boga v n a ra v o , v naturo položen kapital, ktereg a se m ora človek s celo močjo, s prebrisano glavo p o la stiti; lenobnim ljudem narava nič noče p re p u stiti; tirja, da se človek začne ž njo poskušati, ter da je j zdaj skoz svojo naravno moč, zdaj skoz umetno moč, t. j. skoz mašine ali stroje vzame, česar dobrovoljno dati noče. Do- brovoljno p a narava n ič n e daje razunovseta, divjih jagod, sirovega listja. — Ako p a hočemo kraljevati nad naravo, t. j., ako naj nam koristi k a p i t a l , k i nam ga ponuja, k i ga ima v svojih nedrih, moramo biti p r i d n i , moramo pa tudi napredovati v v e d n o s t i h , da se lažje polastimo b laga, k i ga le vzdigniti imamo.

Ali žalibože moramo p rizn ati, da pri nas ta naravni kapital še nim a tak e vred n o sti, kako r jo zasluži, k ako r bi jo imel v bolj omikanih deželah. Z adržkov in vzrokov je temu dosti in nahajali jih bodemo v tem spisu dovolj. — T e besedice naj bodo dosti o naravnem blagu in k a ­ pitalu slov. Š tajerja.

Natorni k apital j e del tako im enovanega s t a l n e g a , o b s t o j e č e g a kapitala. R azun tega pa imamo tudi p r e ­ m a k l j i v i , t r o š i v n i kapital. — To je tisti kapital, kterega moramo v roke vzeti in ga p o tro šiti, da si kaj p rid elam o , da naravni kapital obračamo v svoj prid, da obstoječi kapital ne ostane m rtev. K dor postavim im a 10 oralov goric, m ora v roke vzeti okoli 600 gld. za obdelo­ vanje, za sajenje, branje, za posodo itd. — Ako tega tro ­ ši vnega ali prem akljivega kapitala nima, da bi ga v gorice v tek n il, mu gorica ne bo toliko nesla, kak o r bi mu dru­ gače pri dobrem delu lahko nesla. Zastonj bo mu toraj ležal dober del naravnega kapitala. — Ako sem se izučil šivati, m oram imeti tudi orodje za to ; u snjar m ora imeti priprave za svoje delo, drugače o brt ne bode spešno n a­ predovala. — P rem akljivi kapital je ja k o v a ž e n , bolj, k a k o r si naši slovenski km etje mislijo. T reb a je toraj gledati, da sc precej denarja vtakne v njive, gorice, tra v ­ nike, gnoj, živino itd ., da potem vlečemo obile obresti od naravnega kapitala. — D okler toraj nimamo dosti denarja,

da bi to zemljo dobro obdelovali, ki jo imamo, ne smemo misliti, da bi si druge še poleg kupili; prem akljivi kapital, ki se nam kaže v obliki d e n a r j a , je duša ne le posa­ m eznemu g o sp o d arstv u , tem uč tudi gospodarstvu celili narodov.

K ako pa se stoječi ali pa tudi prem akljivi kapital p rip ra v lja ?

D a zmirom bogatejši postajam o, je dvojno potrebno. P rv ič moramo pri vsakem podvzetji nekaj pridobiti, to je, naše delo m ora biti spešno, da nam zmirom nekaj priostaja črez stroške, k i nam jih je produkcija kakove reči vzela. Ako, postavim, kupim vole za 250 g ld ., p a jih eno leto redim , in jih potem prodam za 260 gld., sem malo spešno, bi rekel pod zgubo redil. Unih 250 gld. bi mi moralo dati že samih obresti najm anj 15 g ld .; k je j e potem moj t r u d , sen o , hlapec itd. ? Ako pa črez leto dobim 300 gld., sem že nekaj pridobil. Ako sem pazljiv, delaven in priden, ne bodem le pri volih spešno d e la l, tem uč tudi n a njivi, n a travniku, v gorici. Vsako leto bo mi toraj priostajalo nekaj denarja, kterega potem lahko obrnem po svoji volji.

Zato p a j e potrebna še druga, ako ima kap ital rasti, ta p a je tako važna k ak o r p rv a ; nam reč: obračajm o naše dobičke ta k o , da iz njih spet dobivamo nove pridelke, nove kapitale. Ako unih 50 g ld ., ki sem jih pridobil pri voleh, počasi zaigram , ali zapijem , ne more rasti moj k a ­ p ital; ako pa za nje kupim kravo ali ako v najem vzamem trav n ik itd., bom si pridobil spet novih pridelk ov , novega k ap itala; tako bo moje premoženje raslo od dne do dne; in k ad a r bo dolžnost od mene tirjala storiti kaj za družino, za n aro d , za d ržavo, bom vendar imel kaj v roke vzeti. To pa j e le m ogoče, koder j e v a r č n o s t razv ita; varčni in pam etni moramo biti ter n ikako r ne smemo črez nedeljo zapraviti t o , k a r smo si s krvavim i žuli zaslužili črez teden. — V arčnost pa se spet m ora navaditi in naučiti že od m ladih le t, že v šolah bi se m orala u čiti; ravno tako b i im ela družtva skrbeti za razvijanje varčnosti. Posebno koristne so tu h r a n i l n i c e , k i močno vabijo k varčnosti skoz svoje stalne in hasljive naprave.

Ali naš slov. Staj er se v tem obziru ne more hvaliti. K apital tu ne ra s te , k ak o r bi lahko rasel; tu p a tam je narod naš preveč lahkomiseln, ra d brez vsake sile potroši svoje zaslužke; v zadregi p a m ora ponižno prosit hoditi k svojim gospodom , to je , k tistim , k i so bolj varčni in p rid n i, k i toraj so v stanu tudi drugim v sili na pomoč priti s kakim posojilom , se ve da le za velike obresti. — T ako potem le nekteri bogatijo in se m astijo s ptu- jim i žuli.

V. D e l o . — Skoz delo dajemo vrednost takim rečem, k i je še dosehmal za človeka imele niso; ali jo p a povi­ šujemo, k ad e r jo že nahajam o. K am en leži v zemlji brez vse h a s n i; vzdignemo ga ter nam služi za zid. T u p a je njegova vrednost še precej mala. P rid e podobar, ter izreže iz tega kam ena lepo podobo; njegovo um etnost občudujejo ogledalci te r hvalijo podobarja, k i j e prostem u kam enu vlil tako življenje. Kam en im a p a zdaj sila veliko večo vred­ nost ko prej.

D elati se toraj p ra v i: zvunanje naravne stvari tako spreobračati, da nam hasek dajejo.

To spreobračanje naravnih stvari p a tirja n a t a n č n o v e d n o s t n j i h l a s t n o s t i . K dor pozna lastnosti lesa, bo lažje kaj p rida iz njega naredil, k a k o r pa tisti, k i jih ne pozna. Zato nas n a r a v o s l o v j e uči lastnosti naravinih stv a ri, da se jih lažje polastujemo. Sledi p a iz te g a , da delavec m ora tudi imeti nekaj potrebnih naravoslovnih vednosti, ako hoče spešno delati. — K m et bi m oral vedeti najpoglavitniše lastnosti z e m l j e , gnoja, rastlin i t d . ; vinčar bi m oral n a tenko vedeti lastnosti trs a , gleštanje grozda, upliv gnoja itd., ako hoče gorico umno obdelavati. Vidimo pa, kako tudi domače delo tirja v e d n o s t i in omike. — K dor Vam toraj obeta vednosti in om ike, Vam hoče po- lajšati težk a dela, da brž in z m anjšim i stroški pridelavate svoje pridelke, te r zmirom bogatejši postajate. Vaši prijatelji so toraj tis ti, k i Vam skrbijo za dobre šole, za omiko V ašega lepega je z ik a , za razširanje lepih knjižic v doma­ čem je z ik u , ktere lahko p rebira vsaki šolski otrok.

Delo žlahti človeka, ter ostri njegov razum in n je ­ govo pam et. P ri delu m ora vsaki delavec že za naprej

prem isliti celo osnovo in « izpeljavo, da pride do zažele­ nega konca. Skoz delo toraj vadi svoje telo , postaja trdnejši in zd ra v e jši; skoz delo vadi svoj u m ; skoz delo postaja delavec ne samo bogatejši, tem uč tudi nravniši.

Kaj pa je boljše za celi narod, da je delnina, dnina (Tagelohn) nizka ali v iso k a? Po drugih deželah imajo delavci vsaki dan včasi po trik ra t veče plačilo k ak o r pri nas. Posebno po angležkih fužinah j e delnina sila visoka proti naši. — P a nasproti tem u angležki delavec p etk rat več opravi na dan, k a k o r pa naš. Zato p a tudi boljše živi, se boljše oblači, in si tudi nekaj od svojega zaslužka lahko prihrani za stare dni. P ri nas j e res plačilo m anjše, vendar je delo d r a ž j e , k a k o r na angležkem ; zato, k e r j e slabo, k e r naši delavci niso tako k repki, niti tako za delo omikani k a k o r t a m .— Na slov. S tajerju j e pravih delavcev, k i bi samo od delnine živeli, malo. Vsaki km et je skoraj sam svoj gospod, sam svoj hlapec, pa tudi sam svoj delavec. A ko pa j e vendar o večih delih treba delavca n a polje ali v gorico, ali k popravljanju stanovanja itd., vidi vsaki, kako brezredno prihajajo na delo, k ako le n a videz delajo, samo da u ra prej d e , kako veselo m otiko vržejo n a stran, k a d a r zaželena u ra b ije , k i jih ptujega dela re š i, dasi- ravno še solnce visoko n a nebu sije. N a svoje malo plačilo se izgovarjajo, na ktero le ta k ra t nekaj pozabijo, ako si žule precej z vinom lahko zalivajo. P ri takem delu trpi gospodar, k e r se m u ne opravi o pravem času in le po­ v ršn o; trpijo p a tudi delavci, k i si ne zaslužijo toliko, kolikor bi si p ri zvestem delu lahko zaslužili. U m n i go­ spodarji toraj u m n i m delavcem plačujejo pošteno delnino, p a od njih tirjajo tudi pošteno in zvesto delo.

P ri delu pom aga človeku več re č i; posebno p a orodje in stroji na eni stra n i; razdeljenje in zlaganje dela n a uni strani.

Skoz orodje dosežemo povišanje naših telesnih moči. Namesto da bi koga ali kaj udaril s pestjo, si naredim k la d v o ; nam esto da b i stvari m oral grizti s svojimi zobmi, si jih razrežem z nožem , k i sem ga nalašč zato iznašel; nam esto da bi ju h o jem al z roko iz sklede, sem si zmislil žlico, k i mi služi namesto roke. Orodje n a v a d o m a z r o k a m i

vodimo, ga navadno v rokah držimo. — S troji so že veči ko orodje; le onod se lahko v pelju jejo, k oder j e delo zmirom bolj e n o m e r n o , e n o l i č n o , kakor, postavim, pri tk a n ji, žaganji, tiskanji itd. — P ri strojih iščemo e d n o - l i č n e g a g i b a n j a ; koder to mogoče ni, tam se tudi stroji ali mašine ne morejo vpeljavati. P ri poljedelstvu j e delo sila različno; zato se tu ja k o težko mašine rabijo. — K oder p a je drugod mogoče bilo, vpeljevati stro je, onod so zmirom bili sila velika dobrota celim ndrodom. K ar se prideluje z mašino, je zmirom boljši kup, k a k o r p a roko­ delsko delo. Delo na strojih je tudi veliko bolj lično, prijetno in lepo, k a k o r p a drugo. N ektera dela se sploh ne bi mogla narediti brez strojev. — K er stroji ljudem jem ljejo enolično delo in gibanje, oprostujejo zato človeški narod robstv a; stroji so prevzeli to nalogo, da so postali robovi človeka. L e en prim er poglejmo. — Ce se danas k njiga tisk a skoz tiskalnico, k i jo vodi 5 mož, se z lOimi stavci na en dan toliko natiska, da bi pred 500 leti treba bilo najm anj 200.000 do 300.000 ljudi, da bi to knjigo bili v tem času spisali. T u se vidi, koliko ro k se je oprostilo jedn oličneg a, dubom ornega spisavanja in prepisavanja. — T udi zgodovina potrjuje resnice oprostilne lastnosti strojev. V zadnjih časih atinskih je 400.000 robov moralo služiti 20.000 m estjanom ; vsaki m estjan j e toraj imel okoli 20 sužnjev ali robov. — Ravno tako so p ri Rimcih sužnji m orali dela opravljati, k i jih dandanašnji p ri nas opravljajo m ašine. — Se vč da ravno ta k ra t, k a d a r se k ak ova nova m ašina vpelje, nekteri delavci postanejo sirote, k e r zavoljo m ašine ob delo prid ejo ; p a ta stan ne trp i dolgo; delavec brž najde drugega dela in m ašina v endar začne širiti svoj blagoslov.

P ri nas žalibože ni precej strojev n a jti; p ri večih m estih, okoli C elja, v M ariboru jih je še p re c e j, vendar veliko premalo za naše k raje. T re b a je podvzetnih mož, k i bodo povzdignili rokodelstvo, z rokodelstvom p a tudi poljedelstvo. Celč pa za poljedelstvo skoraj n ik jer na slov. S tajerji nim ajo pripravnih mašin.

D rugi pripom oček zdatnega dela j e p a razdeljenje, pa združenje dela. — To se godi ta k o , da izmed več

delavcev vsaki le en del kakovega pridelka d ov rši, drugi del spet svojemu tovaršu prepusti. Razdelijo se u d e lo ; potem pa svoje posamezne pridelke spet zdru žijo , da do­ bijo zaželeno stvar. D eset delavcev bi n a dan napravilo 300 šivanjk, ko bi vsaki delavec za-se zvršil celo šivanjko od konca do k ra ja ; ako pa se razdelijo u delo, pa jih na dan napravijo lahko 50.000 šivanjk. Vidite tu razloček. P ri razdeljenem delu pa m ora en delavec 15.000 šivanjkam glavice nateknuti. D a napravijo k a rte za ig ro , se tako razdelijo u delo, da namesto enega imajo 70 različnih del. P ri takem razdeljenji dela p a je tudi m ogoče, da 30 de­ lavcev zdaj lahko naredi 16.000 k art. Ko bi vsaki za-se dovršil celo k a rto , bi komaj 200 k a rt za-se dovršil.

Zgodovina celih narodov tudi tukaj kaže, da se om ika in svoboda širi z razdeljenjem dela.

U starih Homerovih pesmih berem o , da so kraljice zdaj kuhale, zdaj prale, tkale itd. T u še delo ni bilo ra z ­ deljeno med gospodo in dekle. — Nekaj p red K ristovim rojstvom še u Rimu ni bilo nobenih pek o v ; vsaki m estjan si je m oral doma speči svoj kru h . Poglejmo p a zdaj, kako j e vse razdeljeno; p ri u rah vsaki mali delec im a svojega posebnega delavca, več ko 100 del se m ora zložiti, da se napravi ura.

P ri nas Slovencih še razdeljenje dela tudi ni precej razširjeno. K m et si sam dela svoj voz, svoje škornje, svoje oblačilo, si sam peče svoj k ru h , sam mele svoje zrnje itd. •— To p a im a te nasledke, da u nobeni vrsti ne more kaj p rid a o p ra v iti; ni dober k o la r, niti v o z a r, niti p e k , niti k ro jač itd. Časa zmirom zgubi, dokler eno delo odloži pa se spet drugem u privadi. T ako se u nobenem izuriti ne more.

Iz občnega oddelka narodnega gospodarstva bi še m arsiktero lahko povedali; p a prostora tu ni za to. L e o je d n i prikazni še moramo kaj om eniti, k i je dandanašnji tako v až n a, to j e :

VI. D r ž a v a .

Človek j e sam za-se slaba stv ar; v družbi z dragim i ljudm i pa je sila močen. Njegov prirojen nagon ga sili k dru ž tv u ; združiti se, j e njegova prva potreb a, potem je

kos ustreči tudi drugim potrebam . N aravni nagon k d ru ­ ženju cimi obitelji ali rodbine. Rodbine so podlage družtev, podlage države.

D asiravno pa človek združenje in obeenje z drugimi želi 7 vendar si sam dela veliko zaprek in si je sam kriv, ako slab o s ta ja , ali ako se sam slabi. Njegova k ra tk a pam et mu ne da stopiti na pravi pot. Zato je pa neka druga oblast potrebna, k i sebičnežu pravi, da je združenje ljudi tudi njem u na hasen, in da toraj on ne smo zadržavati napredka. — L judje postavim najprej potrebujejo potov, da hodijo eden k drugemu. D okler se sami domači po­ znajo, še hodijo peš do eden drugega. K adar p a se obče­ vanje širi tudi v d ru g e , malo daljše k ra je , je že treb a konja, da nas tj e zapelje, da nam od tistod blago prinese itd.

Zdaj pa se že tisti precej baha, k i im a k o n ja ; misli, da ga bo m arsikdo moral naprositi, da mu kaj pripelje iz tuje dežele. Vsi veščani so zdaj odvisni od n ekterih mož, k i blago prevažajo. To pride našim prebivalcem jak o drago. Želijo si zboljšanje svojega stanu. Pridejo nekteri prijatelji teli km eto v , pa pravijo da bi za-nje bil velik h ase k , ko bi se razpeljala železnica črez te k ra je ; rasel bi n ap red ek , zem lja in zem eljski pridelki bi dobili večo ceno; blago bi boljši kup se še iz daljših k rajev kupovalo, k ak o r dosihmal. Naštevajo jim še več dobičkov nove že­ leznice. Ali vkanili so se ti p rija tli; nim ajo dobrih poslu­ šalcev. N ajprej pride u n i, k i si je dosihmal m arsikteri k ra jc a r zaslužil s svojim konjem ter se železnici zoper­ stavlja, m isleč, da bi potem ob zaslužek prišel. Z a njim p a pridejo tudi celč k m etje, k i so dosihmal največ trpeli in blago najdražje kupovali te r se tudi zoperstavljajo že­ leznici rek o č: da nočejo odstopiti zemlje, črez ktero bi se imele šinje razpeljavati, ter da nikdo nim a pravice brez njihovega dovoljenja voziti se črez njihovo zemljo. Tem se družijo tudi rokodelci, ki se bojijo zgubiti delo in tako m rm rajo vsi zoper novo naredb o, k i im a biti n a k orist celi deželi. Ko pa ne bi bilo neke jedine oblasti, k i bi stopila m ed to nezadovoljno drh al, te r j i re k la in zapove­ dala, da se tod železnica upeljati m o r a , se po prebivalcih sam ih tudi nikd ar ne bi u te k ra je upeljala. T a najvišja

oblast odpravlja toraj skoz svojo moč vse za d ržk e, k i se ustavljajo občnemu napredku.

Tej najviši oblasti pravim o v l a d a . Vsi vladani ljudje skup pa so skoz to vlado, dasiravno posilom a, združeni, da m ora eden kaj popustiti, ako prihaja v prid v s e m ali saj mnogoterim drugim . Združeni ljudje delajo toraj dru- žavo, ali d r ž a v o .

K oder koli je toraj p ra šan je, kako je mogoče po­ vzdigniti blagor in napredek vseh državljanov ali saj mno­ gih d ržavljanov, m ora se vlada g ib a ti, ter vse zadržke posiloma odstraniti, ako z dobrega ne gre. — K er je p o ­ stavim to sila velika dobrota, da imamo denar, ki velja ne le u M ariboru, tem uč tudi u Ptujem , u Brežicah, u L jubljani celo zvunaj A vstrije u ptujih d ržav ah , je m orala vlada si pridržati pravico denar delati, pa tudi pravico siliti vsa­ kega, da ga spozna za pravi denar. Ko bi vsaki trg imel svoj d en a r, kam bi prišli za pet ran Božjih! — Ko bi treb a bilo braniti svojo zemljo zoper zvunanjega sovraž­ nika, bi tudi vsaki priganjal le svojega soseda, naj gre v boj se bojevat za svoj dom. Med tem prepirom p a bi že sovražnik prišel pred vrata. T u spet stopi vlada na oder ter pravi, da vsaki m ora nekako pomoči braniti dom svoj in tudi celo družtvo, celo državo, eden s pestjo , drugi z mošnjo. -— Veliko veliko je takih naprav, k je r m ora vlada govoriti in delati z a v s e u i m e n u v s e h , dasiravno zoper željo in voljo posam eznih sebičnežev, k terih pogled ne sega dalje ko črez njih prag.

U tem pa je tudi obznamljevano celo delovanje državne v lade; ona stori svojo dolžnost do celega, ako le zadržke družtvenega občevanja odpravlja in odstranuje. Več j i ni treba sto riti, več tudi ne sme s to riti; ko bi se u druge stvari utikala, njeno delovanje ne hasne več, tem uč le škodi.

Po tem razlaganji bi se skoraj zdelo, k ak o r da bi zagovarjali državno c e n t r a l i z a c i j o . P a tega nočemo storiti in tudi ne moremo. D a p a bolj jasno vidimo ra z ­ ločke m ed centralizacijo in decentralizacijo, naj obojno na kratk o razložimo.

Centralizacija spodbija vsako osebno razvijanje; jedna, najvišja glava hoče sam a za vse misliti, za vse s k r b e t i , za

vse delati itd. Vsi drugi pa, k e r vidijo da jim ni mogoče razvijati svojih moči, obnemorejo počasi, nimajo nobenega veselja se trud iti ter zaostajajo v svojem duševnem in bla- gornem razvitku. — Zgodovina nam k a ž e , da so države propadle, brž ko so vladarji začeli celo narodno moč cen­ tralizirati ter le v eno roko spravljati.

D ecentralizacija pa nasproti tem u krepi posamezne lju d i, posamezne narode; sicer nič positivnega ne dela; le samo dovoljuje, da si posamezni lju d je , k ak o r tudi celi narodi sami postiljajo, misleč s i, k ak o r si bodo postlali, tako bodejo ležali. In ravno skoz to daje ljudem in n aro ­ dom priložnost, da razvijajo svoje m oči, da se napenjajo, kolikor je koli mogoče, da pridejo na višjo stopinjo blago­ stanja. K er j e vsakem u človeku in narodu na voljo dano, ravnati in skrbeti si po svoji previdnosti in pam eti, je za­ voljo tega tudi o d g o v o r n o s t posameznih v eča; nobeden se ne m ore izgovarjati, da je po zapovelji vlade tako ravnal, am pak ravno vladi m ora odgovor dati, ako j e zoper blagor svojega bližnjega kaj počel.

D ržavna centralizacija je sm rt narodnega blagostanja; državna decentralizacija pa kliče vse spijoče närodne moči in kreposti na dan, da se naravno razvijajo v p rid in hasen

posamezne osebe in celih narodov. Skoz centralizacijo

raste eno m esto, g l a v n o m e s t o , ki vleče vse najviše oblasti, vse bogatstvo itd. na-se; vsa druga m esta pa mo­ rajo hirati. Skoz decentralizacijo pa rastejo m esta po deželi; v saka krono vina ima svoje lepo, dasiravno ne j edino glavno m esto, iz ktereg a se om ika širi po kronovini. U centrali­ zirani francozki državi je pregovor: Vsi francozi so v Parizu. N asproti tem u se v angleški, belgiški, švajcarski državi razvijajo kronovine in posamezna m esta v blagor cele države.

T ako tudi učijo učitelji ndrodnega gospodarstva na najvišjih učilnicah v B eču ,* ) pa žalibože, da se sami ne držijo svojih naukov v njihovih nasledkih ter vendar za­

*) Dr. A . E . Fr. Scbäffle, ki ga j e naša vlada iz nemškega na Dunaj poklicala, pravi v svoji „Nationalökonomie“ stran 2 6 9 :

Staatliche Centralisation im volkswirthschaftlichen Lehen ist vom U ebel und ertödtet den innersten Quell der Nationalkraft,

govarjajo pri drugih prilikah d u a l i z e m , ki ni druga ko d v o j n i centralizem . U politiki pravim o mi decentralizaciji tudi f e d e r a l i z e m , to j e, prosto, naravno združenje narodov pod eno vlado. C entralist podira narode in njih blagostanje; federalist podpira narode in njih blagostanje. Z atrle so Kserksovo arm ado grške države, dokler so še bile federalno zjedinjene; zatrla je pa peščica domačih sovražnikov vse te g rške države, ko so bile centralizirane. K oder nam reč raste blagor, bogatstvo, onod se ljudje ne dajo tako pod­ ja rm iti; koder pa doma v borni bajtici vlada revščina,

nevednost, nem arnost, nesnaga, nepravičnost, onod so ža­ lostne politične zadeve; država ne m ore se obraniti sovraž­ n ik a , k e r m ed narodi nim a nobene moči. — O m ika in vednost daje veči blagor, veči blagor daje večo družtveno važnost in večo politiško prostost in svobodo; veča politi- šk a svoboda pa spet daje večo p r i l i k o omikati se, učiti se, ter skrbeti si za pozvišenje blagostanja. — D ržavn o, ali družtveno življenje je nam reč o r g a n i č n o , k a k o r življe­ nje pojedinega človeka, pojedinega drevesa.

Iz občnih naukov b i še m arsikaj bilo povedati; pa za ta uvod naj bo d o sti; prestopim o k posebnim oddelkom. — Ne zabimo p a nam ena „Slov. S tajer-a“ , da ima p o d - u č e v a t i . •— A ko toraj nekteri oddelki ne bi že zdaj bili do konca udelani, j e pom isliti, da j e ziskavanje ja k o te­ žavno, in da nove sestavke lahko priobčujem o u „nadalje­ van ji“ Slov. S tajera. — P reiskavati im a nam reč vsaki izm ed nas še dosti; vsako leto, vsaki den kaže nove p ri­ k a z n i, k i se imajo opazovati, zapisovati, ter priobčevati narodu. Iz vsake prikazni se moramo m i, se m ora tudi naš narod kaj učiti. T ako bodemo spoznavali našo lepo slovensko deželo, te r tim bolj ljubili našo milo domovino, ktero j e S tvarnik tako obilno obdaril z raznim i darovi.

den Geist der Unternehmung und der Selbsthilfe, sie belastet den Staat mit einer Aufgabe und Verantwortlichkeit, welcher er nicht

gew achsen ist. D ie wirthschaftliche Centralisation sammelt die

ganze Kraft in e i n Organ, und entkräftet alle anderen. D ie g e ­ g e n t e i li g e Kichtung ist die Decentralisation, das S e l f g o v e r n ­ m e n t , wie es in England und in den vereinigten Staaten herrscht.

IX. Statistične razmere prebivalcev.

^ H e k te r i bralci so n a v a je n i, številke le sumljivo p reg ledovati; nič jim kaj ne upajo; vendar številke kažejo, kakov j e sv et, ne p ak kakov b i i m e l b i t i . K ad ar je svet pokvarjen, nas števila s t r a š i j o ; ali zmirom nahajam o v številih tudi t o l a ž b o , da človeško družtvo zmirom n ap red u je, da se okolnosti človeškega življenja zmirom b o l j š a j o . Zato poglejmo bistro le vsako prikazen, naj nam kaže dobro ali h u d o ; navadimo se uzrokov isk ati vsa- kej p rik az n i, da hude nasledke odvrnemo in si dober n a­ predek zagotovimo. — Od začetka tega oddelka p a moram postaviti štiri številke, k i zadevajo razm ere cele avstrijske države. — Ko bi nam reč kdo k meni stopil in me p ra š a l: Povej mi dar, koliko ljudi bo letos obešenih ali saj vsploh k sm rti obsojenih? m u sicer ne bi lahko n a tenko odgo­ voril, pa rek el bi m u:

L eta I856ega j e bilo k sm rti obsojenih 122,

„ 1857 „ „ „ „ „ 123,

„ 1858 ,, „ ,, ,, ,, 122,

,, 1859 ,, ,, ,, ,, ,, 119,

Iz tega b i p a sk lep al, da jih bo gotovo 121 ali 122 tudi letos obsojenih, in lahko bi kaj stavil, da se za tri obešence zmotil nisem.

T ako se števila ponavljajo p ri tistih prikaznih, ktere n e o d v i s i j o o d č l o v e š k e v o l j e, postavim, da se vsako leto skoraj jednako število pisem vrže v nabirnico pri pošti, k i nim ajo nobenega n ap isa; ponavljajo se pa tudi onod, k o d e r č l o v e k s a m p o s v o j i v o l j i r a v n a , k je r se čisto prosto odloči, postavim , pri ženitvi.

Zaupljivo poglejmo toraj številke, k tere nam bodo kazale ne le gibanje človeškega življenja n a Stajarskem , tem uč tudi napredek gospodarstva na Slovenskem, kolikor je vsploh mogoče bilo ziskati in sestaviti statistične obrazce.

Po sodnij skih okrogih se prebivalci na slovenskem Š tajeru tako-le razdelijo po številu leta 1857:

Š te v il o S o d n i j s k i o k r o g i . Število prebival­ cev _Stan u je jo na □ m il . Ji h st a n u je na 1 Q mil . 1 B r e ž c a ... 15.839 3-4 4.658 2 C e l j e ... 32.868 7-4 4.441 3 G o r n jig r a d ... 13.762 8-8 1.563 4 K o n j i c e ... 22.003 6-9 3.181 5 K ozje ... 18.554 4-5 4.123 6 L a š k o ... 15.718 5-1 3.081 7 L utm erk ... 11.861 3-0 3.953 8 M a r b e g ... 13.968 5-9 2.367 9 M a r i b o r ... 45.835 12-0 3.819 10 O r m u ž ... 17.735 4-0 4.433 11 P taj ... 44.462 10-6 4.194 12 R adgona (gornja) . . . . 12.299 2-5 4.918 13 R o g a t e c ... 11.851 2-7 4.389 14 S e l n i c a ... 9.080 2-4 3.783 15 Slovenska Bistrica . . . . 17.581 5-0 3.516 16 Slovenski G radec . . . . 12.936 4-7 2.752 17 Št. L e n a r t ... 17.007 3-6 4.724 18 Š - M a r j e ... 18.168 3-4 5.343 19 Š o š t a n j ... 10.732 3-7 2.900 20 V ransko ... 10.039 3-2 3.137

V kup na Slov. Š tajeru . 372.296 102.8 3.621

V kup na celem Š tajeru . 1,010.076 390.0 2.589

K e r se letos prebivalci avstrijske države spet štejejo, bomo imeli priliko v nadaljevanji Slov. Š tajerja priobčiti nas zadevajoče številke. T u se moramo še starega sošte- vanja držati.

Dostavimo še tu spregled prebivalcev lavantinske kneževine po šematizmu 1. 1870.

Spregled prebivalcev po D e k a n i j e Žu pa ni je Lokalije Kaplanije n a m e st je n e n e n a -m e st je n e n a m e st je n e n e n a -m e st je n e 1. M a rib o r... 10 1 ___ 13 _ 2. S tari trg . . . . 9 4 — 5 1 3. Sv. B arb a ra v Holozah 5 — — 7 — 4. C e l j e ... 8 — — 7 1 5. K o z j e ... 9 5 — 6 — 6. Braslovče . . . . 6 2 — 7 — 7. Sv. Ju rij v Sčavi . 7 1 — 11 1 8. K o n j ic e ... 8 6 — 8 1 9. V elika N edelja . . 6 3 — 6 — 10. Jaren in a . . . . 4 2 — 4 1 11. H o č e ... 4 1 — 4 3 12. Š ent-L enart . . . 8 — — 9 — 13. M a r b e g ... 5 3 — 3 — 14. S -M a rje ... 10 — — 12 1 15. Š-M artin . . . . 5 3 ~ 5 — 16. Nova cerkva . . . 7 1 — 9 — 17. G ornji g rad . . . 8 3 — 8 — 18. P t u j ... 9 — — 12 — 19. R o g a te c ... 8 1 — 6 3 20. Vuzenica . . . . 4 2 — 2 1 21. L a š k o ... 7 5 — 7 3 22. V i d e m ... 12 1 — 12 2 23. Slovenska B istrica . 9 1 — 10 — 24. Cirkovce . . . . 6 — — 5 2

Duhovni zvunaj škofije . — — — — —

dekanijah lavantinske škofije. Beneficije P ro v iz o rj i Š te v il o a k ti v n ih d u h o v n o v se k u la rn i re g u la rn i P e n z io n is ti in d e fi c ie n ti Š te v il o v se h d u h o v n o v Š te v il o c e rk e v in k a p e l Š te v il o p re b iv a lc e v n a m e st je n e n e n a -m e st je n e duh. v d ru ­ gih službah 24 21 1 6 52 29 30.299 __ _i __ ₁₈ __ __ -- 18 36 15.782 _ _ _ ₁₂ _ __ -- 12 23 14.563 __ _ _ _{15 3 10} 3 31 29 20.576 __ _ ₂₀ _ __ ₃ 23 43 20.206 _ _i __ ₁₅ __ -- 2 17 24 13.267 _ __ 19 --- 1 — 20 19 26.632 -- — — 22 --- — — 22 34 21.502 -- — — ₁₅ -- -- 1 16 11 18.506 --- — — 10 -- 2 3 15 9 13.304 ___ _ _ ₉ -- — 2 11 19 11.761 _ __ _{i 18} --- — 5 23 11 17.010 _ _ _ ₁₁ __ — 1 12 20 9.765 __ — _ ₂₂ --- — 2 24 39 23.629 __ 1 _ 13 -- — 1 14 24 10.322 . — _ 17 -- — 1 18 18 15.480 1 — 19 -- 4 2 25 35 15.082 2 — — 23 -- 1 3 27 16 25.480 _ — — 15 1 — _ 16 27 17.716 — — — 8 -- — _ 8 17 7.330 — — —. 19 --- — ₂ 21 38 21.460 — — — 25 --- 5 ₂ 32 66 29.700 — — i 21 --- — 1 22 28 20.359 — — — 11 — — 1 12 14 12.690 — — — — 3 — 12 15 — — 2 4 2 401 28 24 53 506 629 432.421

Iz tega pregleda s le d i, da p ri nas ni dosti podžup- n ik o v , k e r je dvajset mest praznih. Skoraj moremo tožiti, da je prem alo duhovnikov v naši kneževini. — P ride nam ­ reč poprek 1 duhoven na 854 prebivalcev.

Prim erim o s tem druge dežele. Najgostejši so du­ hovni v papeževi deželi; tam je že m ed 33 prebivalci 1 duhoven. — U celi Italiji poprek p a pride na 151 p reb i­ valcev 1 duhoven, na Spanjskem stoji poleg 1 duhovnega 301 posvetnih, v A vstriji 498, na Angležkem 853, na ju - trnem P ruskem p a 1971 ljudi. Slovenski Štaj er toraj pride koj poleg Angležkega, k a r se tiče razm erja dušnih p astir­ je v s prebivalci. To razm erje toraj pri nas ni dosti ugodno; po celi E vropi vsploh pride 1 duhovnik n a 382 prebivalcev.

Gostost prebivalcev je ja k o važna. D ružtva se veliko lažje izcim ijo, skoz družtva raste m oč, in k je r je moč v elik a, se tudi v narodnogospodarskem ob ziru, postavim zastran cest, šol itd. lahko veliko stori. Izobraženost je tam veliko veča, k je r so gosti ljudje, k a k o r pa onod, koder so le re d k i; p a še te redk e ljudi ločijo v ečk rat visoke g o re, neprehodne planine.

Gostost prebivalcev j e pa ja k o različna ne le v isti deželi, tem uč tudi pri različnih državah. U E vropi vidimo, da je gostost proti zahodu naj veča, in proti ju tru najm anjša. Na Angležkem , Belgiškem je ljudstvo ja k o g o sto ; je pa tudi bolj om ikano, k a k o r n a Poljskem ali K uskem , k je r je še precej redko. — Na slovenskem Š tajeru j e ljudstvo veliko bolj gosto, k ak o r p a na nem škem S ta jeru ; celo na celem Š tajerskem pride le 2589 prebivalcev na 1 štirjaško miljo (10.000 oralov), na slovenskem S tajeru pa že 3621 prebivalcev.

Pojedini okraji med seboj so ja k o različni. B regati in planinasti gornjegraški okraj je najslabeje obljuden; tam n a 1 štir. miljo pridejo le 1503 prebivalci; brž za tem okrajem pride tudi planinasti okraj m arbeški, v kterem je 2376 prebivalcev n a vsaki m ilji; Slovenski G radec in Šoštanj potem sledita; vsploh zapadni Š tajer im a malo prebivalcev.

Najbolj gosti so pa prebivalci v šm arskem okraju, k je r jih je 5343 na 1 štir. milji, tu so še bolj gosti k ak o r

pa na A ngležkem , k je r jih je 5149 poprek na 1 milji. Z a šm arskim okrajem pride potem b rž gornja Radgona (4918), Šent L enart (4742) in Brežca (4658). N a sloven­ skem Š tajeru so ljudje vsploh tako gosti, k ak o r postavim n a F ra n c o sk e m , k je r jih pride na 1 štir. miljo 3750; v av strijski državi poprek p a jih pride nekaj več k ak o r n a Štajerskem , nam reč 2964 na vsako m iljo; po celi A vstriji so ljudje na priliko tako redki kak o r v Šoštanjskem okraju.

Ko bi Štajersko bilo samo za-se, bila bi to tolika d rž a v a , k ak o r je na priliko g rč k a ali badenska država; ko bi pa pogledali vse Slovence, jih moremo prim eriti virtem berški kraljevini, k er vsi Slovenci na Š tajarskem in K ranjskem in drugod so v številu veči k ak o r p a vsi Šta- jarc i. — Ako toraj premišljavam o, ali je ta ali uni zavod prim eren za nas S lovence, ne smemo m isliti, da nas je premalo za to , am pak moremo zmirom pred očmi imeti, da skoz združevanje moči rastejo.

L eta 1857ega so bili ti prebivalci n a celem Š tajar­ skem v 20 mestih, 96 trgih, 3419 vaseh in 177.601 hišah; vseh o bitelj, rodbin (familj) bilo je 204.811, tako da na vsako obitelj pride okoli pet duš. — L eta 1810 so bile te razm ere dru g ače; bilo j e le 791.513 prebivalcev in živeli so v 157.623 obiteljah ali fam ilijah, ta k ra t so pojedine obitelje več duš štele, k ak o r p a dandanašnji. — Na slov. Š tajeru p a j e bilo 1. 1855 vkup 7 m est, 9 p red m estij, 33 trgov, 1598 v asi, 73.795 hiš in 80.567 obitelj. T e števila kažejo, da n a slov. Š tajeru ne živi toliko ljudi pod eno streho, k a k o r pa na nem škem Š ta je ru , k e r ne pride pet duš n a eno obitelj.

Vsako leto se več ljudi narodi, k a k o r jih p a p o m rje ; zavoljo tega m ora število prebivalcev zmirom r a s t i ; le v nekterih neugodnih, lakotnih letih se število prebivalcev zm anjša; pa prihodnje leto si spet tako pom ore, da sploh število raste k ak o r po navadi. L eta 1848. se je število zm anjšalo za 16.382 duš; leta 1857. se je p a pomnožilo za 4132 duš. Sprem em be prebivalcev so ja k o različne, zanimive in v ažne; zdaj je h u d o l e t o k riv o , da se jih v prihodnjem letu m a n j p o r o d i in da jih več pom rje; potem pride v o j s k a , k tera jem lje n a j k r e p k e j e ju n ak e v

b o j, k jer jih na tisoče pokosi nemili m eč; potem p a tudi obiskujejo m arsiktere b o l e z n i naše k raje, k ak o r iz g. dr.

V ošnjakovega spisa vidimo. Ali uzrokov prem ikavanja

števila prebivalcev ne moremo s številkam i d okazati, k er tu j e treb a velikih š te v il, postavim od cele avstrijske države, treb a je tudi natenčnih vsestranskih podatkov, da se uzroki p re te h tajo , k ak o r eden odvisi od drug eg a; z a ­ stran okolščin slov. Š tajera pa to zanimivo preiskavanje ni bilo m ogoče, k e r se dosihmal od kojih 20—40 let sem niso na tenko pobirala števila, dotikajoča se prebivalcev in drugih gospodarskih prikazni.

N a slovenskem S tajeru so le 3 mesta, Maribor, Celje in P tu j, k i imajo črez 2000 prebivalcev; koliko ljudi pa živi vsploh v mestah, koliko v trgih in koliko v posameznih hišah, ni bilo mogoče izvedeti. P a že iz tega k a r vemo o m estah, sledi da žalibože nimamo n i č v e l i k i h s r e d i š č na slovenskem S ta jerju ; v zadnjih letih si j e M aribor pomogel skoz svojo lego in p a trgovino ter skoz to, da je ondi ravno razpotje železnic, tako da šteje zdaj n ad 13.000 duš. Nam štajarskim Slovencem m ora res M aribor u du­ ševnem in narodno-gospodarskem obziru veljati za središče našega gibanja.

Na Laškem nahajam o sila veliko m est, na Ruskem pa sila m alo; cel6 na soseškem Ogerskem je malo ljudi v m estih; raztrošeni so po poljih; na slovenskem S tajarskem je p a ta razm era skoraj ta k a , k a k o r v nem ških držav ah; imamo prim erno število prebivalcev v mestih, trg ih in v a se h ; le želeti bi b ilo, da bi m esta sama se bolj k rep čala skoz n a ro d , da bi nam reč bogateji slovenski k oren jak i šli v poznejih letih v m esta, te r tako zabranili tujcem naselje­ vanje v naša m esta, ter njih potujčevanje. — M estjansko življenje nam reč veliko bolj olikuje člo v ek a, k a k o r pa življenje na k m etih ; človek pride v ečk rat v dotiko s člo­ vekom, združenje posameznih moči je lažje mogoče ko na deželi, in vsploh navadom a le m esta korakajo n a p re j, za njim i včasi sopiha km etovalec, včasi pa jih čisto zgubi iz oči. -- P ri nas je toraj razm era med deželo in mesti še kaj p riličn a, le tesneja še m ora zveza med obema po­ stati; rekel bi celo, da m esta sam a morajo za pomnoženje

mestjanov s k o z d e ž e l a n e skrbeti. Se vč da ne smemo gledati na Angležko. Tam je polovica ljudi v mestih, po­ lovica pa na deželi; n a Slovenskem pa je še le vsaki 15ti človek v mestu. O tej priliki se ne morem zdržati že tu p o v ed a ti, da je le s k o z v e č o o b r t n o s t in trgovino m ogoče, ljudstvo v mestih pomnožiti. Ako pa nimamo mestjanov, je tudi zastonj misliti na prilične veče zavode, postavim veče šole, o b rtn išk a, produktivna družtva itd.

L eta 1857. je bilo ljudstvo na slovenskem Š tajerju tako med različne stanove razdeleno, bilo j e :

544 duhovnov, 1214 uradn ik o v , 2044 vojakov, 522 u čen jakov , 83 p rav n ik o v , 199 zdravnikov, 56.282 km eto­ valcev, 1886 hišnih posestnikov, 3512 obrtnikov in fuži- n a rje v , 219 trgovcev, 304 brodarjev in rib a rje v , 115.325 pom agačev pri poljedelstvu, 7825 pom agačev p ri obrtništvu, 511 pom agačev p ri trgovini, 5206 drugih služabnikov, 15.806 prostih delavcev.

Prim erim o s temi številkam i tudi graške razm ere, pa bomo videli, kako nenaravno je ljudstvo razdeljeno. Mesto G radec im a več uradnikov, ko celi slovenski Š tajar, nam reč 1693, več pravnikov (88), ravno toliko zdravn iko v, več hišnih posestnikov (2189) in več trgovcev (252).

Namesto da bi uradniki bili bliže lju d stv a, kterem u imajo streči, so koncentrirani in zbrani v glavnem m e stu ; nam esto, da bi trgovci bili razširjeni po deželi, so zbrani v G radcu; tam je tudi pol toliko obrtnikov, k ak o r na slovenskem Š tajerju in pol toliko učenjakov. — Ako je toraj za G radec h a sljiv o , da tako r a s te , da im a toliko o b rtn ik o v , toliko intelig en cije, pa za druge k ra je to ni dobro, k teri od G radca ne dobivajo druga k ak o r različne postave, in k teri niso v nobeni dotiki z glavnim štajarskim mestom. — Zato j e treb a iz ndrodno - gospodarskega sta­ lišča gledati, da mi Slovenci si sčasoma tu na slovenskem Š tajerju napravim o središče zmirom veče in veče, da ne bo zaostalo za nem škim središčem , k a r se tiče obrtnosti, inteligencije, vsploh narodno - gospodarskega živ ljen ja; to središče p a bode v M ariboru, k ak o r nam že zdaj okolnosti slovenskega občenja kažejo. •- O G radcu pa še to prista­ vim, da je tam bilo 1. 1855 le 643 vojakov, t o r a j 3 k r a t

m a n j k o n a s 1 o v e n s k e m Š t a j e r j u. — Te razm ere, ta števila kažejo vendar nektere uzroke slabega napredo­ vanja p ri nas.

Koliko je pa o tro k , ali m ladenčev, ali starčkov na slov. S ta ja rju ? T udi na to prašanje se d d, precej na tenko odgovoriti, k e r tudi te razm ere si stalne ostanejo; le po­ sebne okolnosti jih prem aknejo, kterih pa navadom a ni.

Leta 1855 so bile te-le ra z m e re :

S t a r o s t Ij u d i .

Na slov. Staj erju

Na nemškem Staj erju možki ženske možki j ženske Med porodom in 14. letom

14. „ 24. „ „ 24. „ 40. „ 40. „ 60. „ nad 60 l e t ... 58854 33367 40975 38484 11426 55446 40255 48607 41545 11743 90703 53923 68552 68674 23059 85959 66174 80066 69050 23214 V kup . 183106 197596 304911 324463 Neoženjenih m ožkih je na slov. S ta jarju 119415, ože­ njenih 56416, vdovcev pa 7275. — Ž ensk je neomoženih 129318, omoženih 56546, vdov pa 12333.

Med statistične razm ere spada tudi število h u d o ­ d e l c e v . V obče moremo reči, da se nekterih hudodelstev p ri nas skoraj celo nič ne p rip e ti, ali saj ja k o redko. Tako ni nobenega izdajstva, upora (ali punta), izdelavanja papirnatega denarja ali jav n ih obveznic itd. ali denarja sploh, dvoboja, dvojnega zakona; in sicer od leta 1845. do 1849. ne. — Največ hudodelstev se zgodi skoz umor, raz- bojništvo, kradenje, ropanje in g oljufijo .— Vsploh p a pride 132 hudodelstev manj na S ta ja rs k e m , k a k o r p a v celi A vstriji na isto število ljudi. — Število hudodelstev spričuje stopinjo omike ndroda in njegovo blagost.

P o r o č e n i h je navadno na celem S tajerju vsako leto 6810 parov, tako da na 146 prebivalcev že pride 1 poroka. N ajveč m ožkih, dober tretji d e l, se oženi med 30. in 40.

letom, in najm anj po 50. letu, nam reč kom aj blizo 20. del, nad 60. letom p a izmed 100 ženinov le eden.

V saka petdeseta poroka je bila z n ev estam i, k i so bile več ko 50 let stare, tretji del ženihov teh starih nevest je tudi že bil star črcz 50 le t; 19 ženihov pa je bilo že črez 60 let s ta rih ; te poroke so toraj večidel le zato skle­ n jen e, da eden drugem u na starost pomaga.

P ri vsaki peti poroki je bil ženili se le 24 let star ali pa še m anj. Polovica teh m ladih ženihov pa je vzela neveste, k i so bile č r e z 24 let stare. U zrok tem u je po­ sebno t a , k e r so km ečki fantje želeli se km alu oženiti, da so se potem lažje oprostili vojaškega-stanu.

Skoraj tretji del vseh nevest je bilo 24 do 30 let s ta rih ; v naj lepšem času pa, nam reč med 20. in 40. letom, se jih je omožilo več ko trije deli; vsaka deseta nevesta je bila spod 20 let stara, in skoraj ravno toliko jih j e bilo m ed 40. in 50. letom ; vsaka petdeseta nevesta je p a bila črez 50 let sta ra ; možila se je toraj le zato, da se mož in žena na starost eden drugega podpirata.

Na celem Š tajarskem se vsako leto poprek narodi 34.653 o trok; 858 se jih pa m rtvih porodi.

Na 29 ali 30 ljudi že pride vsako leto en porod, po­ rodi so p ri nas r e d k e j i , k a k o r na izhodnih k ra jih , pa g o s t e j i k ak o r na zapadnih in nem ških krajih.

K akor po celi A v striji, tako se tudi na Š tajarskem narodi vsako leto 5°/0 več dečkov, k ak o r deklic; 100 de­ klic im a že 105 dečkov na strani. P a potem se km alu ta prikazen sp re o b rn e; od tih 105 dečkov jih do 30. ali 40. leta več pom rje, ko d ek lic, tako da vendar najdem o v vsaki deželi več oseb ženskega sp o la, ko možkega. — U zroki teh prikazni so ja k o zanimivi, ali ne spadajo sem.

P ri vsakem 83. porodu so bili dvojčki ro jen i, vsaki 3850. porod p a so bili trojčki.

V saki tre tji otrok je bil n e z a k o n s k i ; ta razm era je tudi skoraj jednalca v celi A vstriji. U nekterih deželah p a je več nezakonskih otrok k ak o r zakonskih, po drugod p a m anj. V G radcu j e vsaki d r u g i otrok že nezakonski; proti izhodu na H rv ašk em , S rb skem , pa so nezakonski otroci re d k ejši, k e r so tam ženitve gostejše.

R azm ere u m r l j i v o s t i nam k až ejo , koliko let bo vsaki izm ed nas še živel, to je p r a v z a p r a v v e r j e t n o s t

ž i v l j e n j a .

Izmed 100 novorojenih:

Do konca jih pomrje jih ostane

živili k teri hodo stari postali let k i toraj še imajo p ri­ čakovati let živ­ ljenja 1. mesca 12-39 ‘■D G O 37-80 37-48 3. 77 5-29 82.32 39-80 39-76 6. 77 3*92 Orf GO 42-42 41-92 1. leta _4-63 73-77 44-80 43-60 2. 77 4-95 68-82 47.75 45-75 5. 77 5.44 63.3S 51-65 46-85 10. 77 3-61 59.77 54.39 44.39 15. 77 1-90 57.87 55-87 40-87 20. 77 2-21 55.6,j 57.39 37.39 25. 77 2-41 53-25 58-94 33.94 30. 77 2-36 50-gi, 60-44 30-44 35. 77 2-59 48-39 61-27 26-27 40. 77 2-97 45.33 63-81 23-61 45. 77 3-56 41-77 6-5-j, 20.,, 50. 77 3-83 37-94 66.93 16-93 55. 77 3-40 32-54 69-36 14-36 60. 77 5 - 4 5 27-ug 71-74 I I. 7 4 65. 77 3-54 20-55 74.8, 9-87 70. 77 0*35 14-29 76-23 6-23 75. 77 6-2 2 ^•9S 79-60 4-60 80. 77 4-432 3-547 83-45 3-15 85. 7> 2-240 1-307 8 8.5, 3.5, 90. 77 0-928 0-379 93.38 3-38 95. 77 0-253 0-126 97-28 2-28 100. 77 0-JO4 0-922 101-00 1-99 Črez 100 let 0-922 6-099 *—