IZZIVI GLOBALIZACIJE

(1)

IZZIVI GLOBALIZACIJE IZZIVI GLOBALIZACIJE

GLOBALISATION CHALLENGES GLOBALISATION CHALLENGES

IZZIVI GLOBALIZACIJE

zbornik prispevkov

GLOBALISATION CHALLENGES

Conference Proceedings

FAKULTETA ZA POSLOVNE IN UPRAVNE VEDE NOVO MESTO Faculty of Business and Management Sciences Novo mesto FAKULTETA ZA UPRAVLJANJE, POSLOVANJE IN INFORMATIKO

NOVO MESTO

Faculty of Business, Management and Informatics Novo mesto

IZZIVI GLOBALIZACIJE 2017Zbornik prispevkov

Novo mesto, 11. maj 2017

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 339.9:061.1EU(082)(086.034.44)

IZZIVI globalizacije in družbeno-ekonomsko okolje EU [Elektronski vir] : zbornik prispevkov : mednarodna znanstvena konferenca, Novo mesto, 11. maj 2017 = Globalisation challenges and the social-economic environment of the EU : conference proceedings : international scientific conference, [Novo mesto, 11. maj 2017] / [urednica Jasmina Starc]. - Novo mesto : Fakulteta za poslovne in upravne vede = Faculty of Business and Management Sciences : Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko = Faculty of Business, Management and Informatics, 2017

ISBN 978-961-6770-37-8 (Fakulteta za poslovne in upravne vede)

1. Vzp. stv. nasl. 2. Starc, Jasmina 290711040

(2)

Faculty of Business and Management Sciences Novo mesto

FAKULTETA ZA UPRAVLJANJE, POSLOVANJE IN INFORMATIKO NOVO MESTO

Faculty of Business, Management and Informatics Novo mesto

IZZIVI GLOBALIZACIJE IN DRUŽBENO- EKONOMSKO OKOLJE EU

GLOBALISATION CHALLENGES AND THE SOCIAL- ECONOMIC ENVIRONMENT OF THE EU

ZBORNIK PRISPEVKOV CONFERENCE PROCEEDINGS

Mednarodna znanstvena konferenca International Scientific Conference

Novo mesto, 11. maj 2017

(3)

IZZIVI GLOBALIZACIJE IN DRUŽBENO-EKONOMSKO OKOLJE EU

GLOBALISATION CHALLENGES AND THE SOCIAL-ECONOMIC ENVIRONMENT OF THE EU ZBORNIK PRISPEVKOV

CONFERENCE PROCEEDINGS

Izdali in založili / Publishers ©

Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto Faculty of Business and Management Sciences Novo mesto Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto Faculty of Business, Management and Informatics Novo mesto Urednica / Editor

Dr. Jasmina Starc

Recenzirali / Outside Reviewers

Dr. Karmen Erjavec, mag. Malči Grivec, dr. Ljupčo Kevereski, dr. Ramiz Kikanović, dr. Vladislav Marjanović Naslovnica / Title Page

Sandra Hrovat Lektorica / Copy Editor

Za jezikovno neoporečnost so odgovorni avtorji prispevkov.

Tehnična urednika / Technical Editors Brigita Jugovič, Bojan Nose

Programski odbor / Programme committee

Predsednica / Chairman: Mag. Malči Grivec, Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto Dr. Zoran Arandjelović, Ekonomska fakulteta, Univerza Niš, Srbija

Dr. Olja Arsenijević, Fakultet za poslovne studije i pravo, Beograd

Dr. Vesna Bedeković, Visoka šola za menadžment u turizmu i informatici, Virovitica, Hrvaška Dr. Ruža Brčić, Fakultet organizacije i informatike, Sveučilište u Zagrebu, Hrvaška

Dr. Đuro Medić, Ekonomski fakultet Zagreb, Sveučilište u Zagrebu, Hrvaška Dr. Edward Pielichaty, Wroclaw School of Banking, Wroclaw, Poljska Dr. Cvetko Smilevski, Biznis Akademija Smilevski, Skopje, Makedonija

Dr. Jasmina Starc, Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto, Slovenija

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 339.9:061.1EU(082)(086.034.44)

IZZIVI globalizacije in družbeno-ekonomsko okolje EU [Elektronski vir] : zbornik prispevkov : mednarodna znanstvena konferenca, Novo mesto, 11. maj 2017 = Globalisation challenges and the social-economic environment of the EU : conference proceedings : international scientific conference, [Novo mesto, 11.

maj 2017] / [urednica Jasmina Starc]. - Novo mesto : Fakulteta za poslovne in upravne vede = Faculty of Business and Management Sciences : Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko = Faculty of Business, Management and Informatics, 2017

ISBN 978-961-6770-37-8 (Fakulteta za poslovne in upravne vede) 1. Vzp. stv. nasl. 2. Starc, Jasmina

290711040

(4)

UVODNI REFERATI Dr. Barbara Rodica

Inovativnost in inovacijski pristopi podjetij v globalnem okolju

Innovativeness and Innovative Approaches of Companies in the Global Environment

Dr. Grozdanka Gojkov

Kvalitet obrazovanja i koncepti razvoja univerziteta

Quality of Education and the Concepts of University Development REFERATI

Dr. Milica Andevski, dr. Dragan Janjušić Internet u akademskom prostoru Srbije Internet in Serbia's Academic Area Mitja Avbar

E-poslovanje organizacije z dobavitelji in kupci v podjetju Volvo Organisation's E-Business with Suppliers and Customers in Volvo Car Corporation

Dr. Franci Avsec, Mateja Mlakar Davčna pravičnost v globalizaciji Tax Justice in Globalisation Sonja Bevc

Promocija zdravja na delovnem mestu Health Promotion in the Workplace Sabina Blatnik

Vpliv globalne gospodarske krize na brezposelnost mladih v Sloveniji Impact of the Global Economic Crisis on Youth Unemployment in Slovenia Mojca Blažič

Notranje okolje organizacije in karierni razvoj zaposlenih

Internal Organisational Environment and Career Development of Employees Dr. Ljiljana Bonić, mag. Milica Đorđević

Sistemi internog nadzora u zemljama EU i balkanskim zemljama Internal Control Systems in the EU and Balkan Countries Miha Brezovnik

Dispečerska služba zdravstva in uspešnost le-te pri dajanju navodil za oživljanje po telefonu

Medical Dispatch Service and its Effectiveness in Providing Telephone Instructions for CPR

Boštjan Butolen

Vpliv globalizacije na podjetniško okolje

Impact of Globalisation on Business Environment

VSEBINA / CONTENTS

11

22

34

40

54

59

67

76

85

94

104

(5)

Dr. Slobodan Ćamilović

Uloga menadžmenta ljudskih resursa u primeni metode six sigma The Role of Human Resources Management in Applying the Six Sigma Method

Marijana Filipčić

Vpliv timskega dela na uspešnost podjetja NKD, d. o. o.

Impact of Teamwork on the Performance of Company NKD, d. o. o.

Mag. Neven Garača, Željka Kadlec

Prvostupnici Visoke škole Virovitica na tržištu rada

First-Cycle Graduates of College in Virovitica on Labour Market Dr. Gordana Gavrić, dr. Snežana Kirin

Promena organizacione kulture kao faktor uspeha Change of Organisational Culture as a Factor of Success Mag. Ladin Gostimirović, Jasminka Ahmetašević

HRM kao značajan faktor za postizanje konkurentske prednosti uz radnu snagu HRM as a Significant Factor for Achieving Competitive Advantage through Workforce

Ines Greblo

Kultura i održivi razvoj vs. globalizacija

Culture and Sustainable Development vs. Globalisation Eva Gruden

Ženske v menedžmentu Women in Management Barbka Huzjan

Oblikovanje modela telerehabilitacije v delovni terapiji pri bolnikih z revmatičnimi obolenji

The Model of Telerehabilitation in Occupational Therapy of Patients with Rheumatic Diseases

Miha Indihar

Vloga dijaških domov v srednješolskem izobraževanju The Role of Boarding Schools in Secondary Education Martina Jevšinek

Dijaki z epilepsijo na praktičnem pouku Students with Epilepsy at Practical Classes Danijela Jezdimirović, mag. Sanja Stanisavljević Organizacija stručne prakse u zdravstvenim ustanovama Organisation of Professional Practice in Healthcare Institutions Dr. Branko Jovanović

Funkcije i principi upravljanja školom kao pedagoškim sistemom Functions and Principles of the Management of School as a Pedagogical System

Dr. Marina Jovićević Simin, dr. Miladin Kalinić

Marketing mix kao kriterijum za tržišno pozicioniranje robne marke Marketing Mix as the Criterion for Market Positioning of a Trademark Dr. Laura Južnik Rotar

Dejavniki gospodarske razvitosti Factors of Economic Development

122

131

141

149

157

164

170

182

190

196

205

211

217

224

(6)

Kakovostno preživljanje prostega časa zaposlenih v zdravstvenih ustanovah Healthcare Institutions Employees' Quality Free Time

Dr. Ljupčo Kevereski, Daniela Cvetanovski Psychological Effects of Globalisation on Identity Psihološki učinki globalizacije na identiteto Dr. Ramiz Kikanović, mag. Mirza Kikanović

Značaj aktuelnih finansijskih izvještaja u globalnim poslovnim procesima Significance of the Current Financial Reports in Global Business Processes Natalija Klemenčič, dr. Beno Klemenčič

Marketinške strategije v globalni oblačilni industriji Marketing Strategies in the Global Clothing Industry Tomaž Kovačič

Implementacija upravljanja ravni storitev v organizaciji

Implementation of Service Level Management Process in the Organisation Dr. Milena Kramar Zupan

Primerjava menedžmenta v zdravstvu in v zasebnem sektorju Comparing Management in Health Care and Private Sector Staša Krištof Božič

Osebnostne lastnosti vodij 21. stoletja Personality Traits of the 21st Century Leaders Simon Krnc

Metode in tehnike selekcije zaposlenih v zdravstveni negi

Methods and Techniques of Selecting Human Resources in Health Care Dr. Ljiljana Krneta

Nova psihologija uspjeha-paradigma uspješnosti socio-ekonomskog okruženja EU

The New Psychology of Success-the Paradigm of Success of Socio- Economic EU Environment

Katja Krope, dr. Karmen Erjavec

Upravljanje s ključnimi informacijami za uporabnike bolnišničnih storitev iz tujine

Managing Key Information for Foreign Users of Hospital Services Gorazd Laznik

Starajoči se delavec in sodobna tehnologija – hemodializno zdravljenje The Ageing Employee and Modern Technology - Haemodialysis Treatment Mag. Ljiljana Leskovic, dr. Nevenka Kregar Velikonja

Komponente izgorelosti menedžmenta zdravstvene nege v domovih za starejše

Manifestation of Burnout Symptoms in Management of Nursing Homes for Older People

Dr. Rajko Macura, dr. Nenad Novaković

Studentski konsultantski servis u funkciji podrške start up preduzetnicima i obezbjeđenja efikasne studentske prakse

Student Counselling Service for Supporting Start-Up Entrepreneurs and Ensuring Efficient Student Practices

244

251

261

271

282

290

300

309

315

323

333

343

(7)

Svjetlana Miljanović Timsko delo v zdravstvu Teamwork in Health Care Dr. Radmila Nikolić

Kompetencije rukovodioca i menadžment školom Managerial Competences and School Management Tomaž Nose

Načrtovanje zaposlenih in njihovega razvoja Planning and Development of Human Resources Andrej Novak

Načrtovanje proizvodnje v podjetju Production Planning in the Company Milena Pavič Nikolič

Cilji, organizacija in dejavnosti revmatološke sestrske ambulante

Objectives, Organisation and Activities of a Nurse-Led Clinic for Outpatient Rheumatology Care

Aljaž Pavlič

Motiviranje zaposlenih v organizaciji Motivation of Employees in the Organisation Dr. Nebojša Pavlović

Uticaj globalizacije na krizu u društvu znanja

Impact of Globalisation on the Knowledge Society Crisis Mitja Peklenk

Vpliv interneta na navade potrošnikov

Influence of the Internet on Consumer Behaviour Mateja Popović, Ivana Lacković

Potrošačke navike generacije Y u segmentu robe široke potrošnje u Hrvatskoj Consumer Habits of Generation Y in the Segment of Consumer Goods in Croatia

Dr. Predrag Prtljaga, dr. Jelena Prtljaga Menadžment obrazovanja u Web 3.0 okruženju Education Management in Web 3.0 Environment Rajka Rade

Stres kao prijetnja menadžerskoj produktivnosti Stress as a Threat to Manager Productivity Tanja Regina

Obremenjenost zdravstvenih delavcev s stresom in izgorevanje na delovnem mestu

Occupational Stress and Burnout among Healthcare Workers Dr. Barbara Rodica, dr. Sergej Gričar

Povezava med gospodarsko in akademsko sfero Cooperation between Economy and Academia Dr. Vladimir Rosić

Pedagoški menadžment Educational management

351

360

367

375

382

387

404

412

425

435

442

447

457

465

(8)

Upravljanje z raznolikostjo zaposlenih v organizacijah Managing Diversity of Employees in Organisations Dr. Svetlana Sokolov Mladenović, dr. Đorđe Ćuzović

Partnerstvo trgovine i proizvođača u uslovima globalizacije tržišta Partnership of Trade and Producers in Terms of Market Globalisation Robert Sotler

Vpliv sodobnih paradigem na spremembe vodenja in motivacijo

Influences of Modern Paradigms on Leadership Changes and Motivation Gloria Šepec

Ustvarjanje in ohranjanje organizacijske energije Creating and Maintaining Organisational Energy Katja Šinkovec

Usposabljanje in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev

Continuous Training and Development of Healthcare Professionals Dr. Muhamed Škrgić

Ljudski kapital u menadžmentu Human Capital in Management Ivan Štefančić, Ivana Topalović

Globalni izazovi kejnesijanizma: problem (ne)održivosti visine stope PDV-a u RHGlobal Challenges of Keynesianism: (Un)Sustainability of Croatian Fiscal Policy Issue

Saša Šterk

Izzivi uspešnega vodenja dijaških domov v času sprememb

Challenges of Successful Boarding School Management in Times of Changes Verica Trbović, dr. Milica Vasiljević Blagojević

Uticaj organizacije zdravstvenih ustanova na obrazovanje medicinskih sestara The Impact of Healthcare Institutions’ Organisation on Education of Nurses Gordana Veršič Stanojević

Zadovoljstvo medicinskih sester z delom v zdravstvenem domu Satisfaction of Nurses with Employment at the Health Centre Dr. Dafne Vidanec

Refleksije kejnzijanizma u globaliziranom svijetu Keynesian Reflections in the Globalised World Dr. Ernest Vlačič, Karlo Masnjak

Kritični faktori uspjeha inoviranja hrvatskih poduzeća Critical Success Factors of Innovation in Croatian Companies Anamarija Vrhovec

Vloga medicinske sestre v kabinetu za kontaktne leče The Role of Nurses in the Cabinet for Contact Lenses Dr. Dragan Vukasović, dr. Dejan Gligović

Uloga finansijske analize u upravljanju internacionalizacije poslovanja preduzeća

The Role of Financial Analysis in Managing Internationalisation of Business in the Company

490

500

507

520

528

536

543

552

558

566

572

579

584

(9)

Dr. Evgeniya Yazovskikh, dr. Tatyana Chernyakova Management at Network Universities: Russia’s Experience Upravljanje univerzitetnega omrežja: primer iz Rusije Tanja Zakrajšek

Načrtovanje poklicne kariere Career Planning

Dr. Artur Zimny

Comments on the Development Strategies of Schools of Higher Vocational Education in Poland

Pripombe na razvojne strategije višjih strokovnih šol na Poljskem Alenka Zupan

Dejavniki uspešnosti zaposlenih ─ potreba po ugotavljanju razvojnih teženj Success Factors of Employees – the Need for Identifying Development Trends

Ddr. Joca Zurc, dr. Vladka Lešer

Zadovoljstvo z delom v zdravstvu: menedžment v domovih za starejše Satisfaction with Work in Health Care: Management in Nursing Homes for Older People

Mitja Žitnik

Makroekonomska neravnotežja in insolventnost v Sloveniji Macroeconomic Imbalances and Insolvency in Slovenia

591

596

607

613

622

629

(10)

(11)

(12)

Inovativnost in inovacijski pristopi podjetij v globalnem okolju

UDK 658+001.895(100)

KLJUČNE BESEDE: inovacije, inovacijski pristopi, globalno okolje

POVZETEK - V času pospešene globalizacije lahko poleg konkurenčne tekme med podjetji spremlja- mo konkurenčno tekmo med posameznimi lokalnimi skupnostmi, regijami in državami. Za inovativna pod- jetja je značilno, da ustvarjajo kakovostno okolje za učenje, znanje in inovacije. Slednje se razlikujejo po tem, ali so pomembne za posamezno podjetje, lokal- no okolje, regijo ali za globalni trg. Evropska komi- sija želi spodbuditi gospodarsko rast in zaposlenost v Evropski uniji, to pa lahko stori le preko malih in srednjih podjetij, saj ta predstavljajo gonilo evrop- skega gospodarstva. V prispevku spremljamo hitre spremembe na globalnem tržišču z vidika njihovega vpliva na delovanje podjetij. Z raziskovanjem inova- cijske dejavnosti iščemo odgovor na vprašanje, kako ustvariti poslovno okolje, ki bo omogočalo podjetjem v Evropski uniji, Sloveniji in Jugovzhodni Sloveniji razvijati zahtevne in inovativne izdelke, storitve in postopke ter jih ponujati na trgu. Iz rezultatov izvede- ne raziskave ugotovimo, da načrtovana usmerjenost k uvajanju inovacij pomembno vpliva na inovacijsko uspešnost malega ali srednje velikega podjetja v Ju- govzhodni Sloveniji, merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega.

UDC 658+001.895(100)

KEY WORDS: innovation, innovation approach, glo- bal environment

ABSTRACT - In time of accelerated globalisation, in addition to a competitive match between the com- panies, we can observe competitiveness between lo- cal communities, regions and countries. Innovative companies are characterised by creating a quality environment for learning, knowledge and innovati- ons. Innovations differ according to whether they are relevant to a certain company, the local environment, region or global market. The European Commission wants to stimulate economic growth and employment in the European Union, and this can only be done through small and medium-sized enterprises, as they represent the engine of the European economy. In the paper we monitor rapid changes in the global market from the aspect of their impact on the business opera- tion of companies. By exploring the innovation acti- vities, we are addressing the question of how to create a business environment that will allow companies in the European Union, Slovenia, and Southeast Slove- nija to develop demanding and innovative products, services, procedures, and offer them on the market.

The results of the research show that the planned ori- entation towards innovation has an important impact on the innovation performance of a small or medium- -sized enterprise in Southeast Slovenija, measured by the added value per employee.

1 Uvod

V času pospešene globalizacije in vedno novih tehnoloških sprememb lahko poleg konkurenčne tekme med podjetji spremljamo konkurenčno tekmo med posameznimi lokalnimi skupnostmi, regijami in državami. Ta zahteva od podjetij, da se prilagajajo in za dejavnost, s katero se ukvarjajo uvajajo inovacijsko aktivnost. Za inovativna podjetja je značilno, da ustvarjajo kakovostno okolje za učenje, pridobivanje in ustvarjanje novih znanj, izboljšav in razvoj inovacij.

Spremenjene gospodarske razmere s povečano globalno konkurenco (vključitev novih konkurentov na globalnem trgu – države BRICS ) in recesija, ki jo je leta

(13)

12 Dr. Barbara Rodica

2008 sprožila finančna kriza, in je število brezposelnih naraščalo, so vplivale na oblikovanje številnih novih razvojnih in inovacijskih strategij (npr. nova gospodarska strategija Evropa 2020) ter ukrepov inovacijskih politik za razvoj gospodarstev. Za zagotovitev globalne konkurenčnosti Evrope je Evropska komisija (2013a) poleg fi- skalne konsolidacije in strukturnih reform poudarila ključni pomen pametnih naložb, zlasti v raziskave in inovacije. Evropska unija (EU) se je odločila, da bo možnosti za ponovni zagon iskala v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Ta podjetja naj bi s svojo številčnostjo in fleksibilnostjo predstavljala gonilno silo prihodnjega razvoja gospodarstva, kar se je že pokazalo v ZDA, ko so se srečevali s podobni- mi problemi glede brezposelnosti. Ključna je bila ugotovitev, da EU lahko spodbudi gospodarsko rast in posledično zaposlenost v EU, le preko razvoja MSP, saj ta predstavljajo najbolj dinamičen del gospodarstva. V nasprotju z velikimi podjetji se MSP zaradi svoje fleksibilnosti veliko hitreje odzivajo na potrebe v gospodarstvu.

V današnjem času je to ključnega pomena, saj se soočamo s hitrimi spremembami v gospodarskem, družbenem in političnem okolju, zahtevami, povezanimi z varstvom okolja, hitro spreminjajočimi se potrebami poslovnega okolja, s sledenjem potrošni- kovim zahtevam in njihovim spremenjenim preferencam itd. To zahteva od podjetij, da se prilagajajo in za dejavnost, s katero se ukvarjajo, uvajajo inovacijsko aktivnost.

Ker so inovacije povezane z gospodarsko rastjo celotnega gospodarstva, ustvarja- njem novih podjetij in novih delovnih mest, so jim vlade naklonjene.

V najbolj inovativnih državah in gospodarstvih na svetu razvijajo produktne, procesne in organizacijske ter predvsem inovacije v storitvah. V slovenski inovacijski politiki je inovativnost postavljena kot prioriteta v ključnih strateških in razvojnih dokumentih.

Strategija razvoja Slovenije je že v obdobju 2006–2013 med najpomembnejše razvojne cilje uvrstila povečanje globalne konkurenčnosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva. V Slovenski strategiji pametne specializacije poudarijo, da je zelo pomembno povezovanje podjetij z ostalimi sektorji gospodarstva in tudi s kulturnim in kreativnim sektorjem. Povezovanje med različnimi akterji predstavlja gonilo inovacij predvsem za tiste gospodarske panoge, kjer so investicije v raziskave in razvoj nizke (Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2015). V poročilu Evrop- ske komisije (2013b, str. 1) poudarijo, da so gonilo rasti inovacij v EU MSP in trženje inovacij ter odlični raziskovalni sistemi. V okviru Evropskega okvirnega programa Obzorja 2020 je cilj doseči 20 % udeležbo MSP na področju inovativnosti in tako dvigniti njihovo konkurenčnost. V tem programu bodo v celotnem obdobju namenili široko podporo za inovacije v MSP, saj v programu prepoznavajo, da imajo velik inovacijski potencial, so prilagodljiva, tako da lahko revolucionarne tehnološke preboje ter inovacije na področju storitev prenesejo na trg (Horizon, 2020).

2 Inovativnost in inovacijski pristopi podjetij

Področje inovativnosti je pomembno za gospodarstva na različnih nivojih in zato je predmet številnih raziskav. Podjetja, raziskovalci, inovacijske in druge politike obrav-

(14)

navajo oziroma uporabljajo pojem »inovacija« z različnih vidikov. Pojem inovacija obravnavajo glede na vrsto dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje, glede na stopnjo novosti uvedene spremembe ali izboljšave, glede na pomen uvedene spremembe v podjetju, glede na to, kdo je avtor inovacije ipd. Obravnavo inovacije kot osrednjega dela poslovnega procesa povezujejo Tidd et al. (2005, str. 67–68) s stalno prenovo

»tega«, kar podjetje svetu ponuja, kako to izvaja in na kakšen način to ponuja. Inovaci- jo lahko opredelimo kot uspešno realizirano novo/izboljšano idejo ali zamisel, lahko je to tudi proces vnosa novih/izboljšanih idej v prakso. Opredelitev OECD (Oslo Manual, 2005, str. 57) pravi, da je »za inovacijo minimalni pogoj, da je nekaj novega za podjetje«. Po mnenju Kavčiča (2011, str. 101) je za oceno novosti ali pomembnosti izbolj- šave ključna presoja ocenjevalcev. Opozori na vidik, da je inovacija lahko le imitacija novosti, ki jo je predhodno uvedlo že neko drugo konkurenčno podjetje.

V procesu inoviranja je zelo pomembno, kako »inovacijski menedžment« pojmuje inovacije. Pojem »inovacija« lahko podjetje uporabi za vpeljavo novih izdelkov, storitev, procesov ali metod, lahko pa so to le spremembe ali izboljšave. Organizacija OECD (Oslo Manual, 2005, str. 46–52) inovacije loči za namen raziskovanja in spre- mljanja inovacijskih aktivnosti po področjih poslovnega procesa, na katerega se na- našajo. SURS povzema in uporablja OECD-ejevo razlikovanje med štirimi glavnimi tipi inovacij: proizvodne (izdelčne/storitvene), procesne, trženjske (marketinške) in organizacijske. Glede posledic uresničevanja stopnje novosti inovacij ločimo med osnovnimi oz. primarnimi – inkrementalnimi inovacijami in radikalnimi – prebojni- mi, imenovanimi tudi korenite inovacije, pomembne inovacije. Mulej et al. (2008, str.

202) poudarijo, da je pri uvajanju sprememb za drobne invencije/sugestije položaj z vidika izvajanja inovacijskega procesa manj kompleksen kot za korenite spremembe. Lahko pa pri inovacijski aktivnosti podjetja uporabimo pojem inovacijski pristop podjetja, ki ga glede na razlago pojmov inovacija in pristop v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definiramo kot vidik novega načina ali postopka ravnanja podjetja. Inovacijski proces vključuje vse inovacijske aktivnosti podjetja, ki vodijo k realizaciji ideje in postanejo produkt, proces ali metoda, koristni za porabnike ali podjetja. Inovacijska strategija podjetja, vpliva na to, koliko se raziskuje in izkorišča prikazano potencialno inovacijsko okolje. Za sodelovanje v inovacijskem okolju je pomembno, da je inoviranje podjetja opredeljeno v inovacijski strategiji podjetja ter da poteka skladno z inovacijsko strategijo in cilji podjetja. Pri tem ima pomembno vlogo vodstvo v podjetjih, saj je, kot navajata Hustič in Mulej (2010, str. 242–244) ključno za ustvarjanje inovativnega okolja, ravno to, da vodstvo nudi podporo inovativni dejavnosti in je del inovacijskega menedžmenta. Vodstvo usmerja zaposlene v iskanje in implementacijo inovativnih rešitev (SPRINT, 2013, str. 4–5).

Pojem velikost podjetja (družbe ), torej katera podjetja spadajo med mikro, majhna in srednja podjetja, nam omogoča, da lahko primerjamo inovacijsko aktivnost podjetij glede na njihovo velikost. V Evropi je zgornja meja števila zaposlenih v srednje velikih podjetjih najpogosteje postavljena na 250. Majhna podjetja imajo manj kot 50 zaposlenih. Najmanjša podjetja, imenovana mikro podjetja, pa štejejo manj kot

(15)

10 zaposlenih. To je le eden izmed treh kriterijev, na podlagi katerih določamo velikost podjetja. Druga dva kriterija sta še prihodek od prodaje in vrednost aktive.

Delitev na mikro, mala, srednje velika in velika podjetja je opredeljena v zakonodaji EU (Evropska komisija, 2003). Velikost podjetja je tudi kriterij oziroma merilo za pridobivanje finančnih sredstev EU, subvencij EU ali različnih olajšav idr. s katerimi EU spodbuja razvoj inovacij.

3 Inovativnost v EU in izzivi globalizacije

Inovacijski sistem posamezne države tvorijo institucije in gospodarski subjekti, ki prispevajo k dvigu inovacijske sposobnosti narodnega gospodarstva. Rosi (2011, str.

9) opredeli inovacijski sistem kot skupino medsebojno povezanih institucij in podjetij, ki tako posamično kot tudi skupno prispevajo k tehnološkemu in netehnološkemu napredku in prenosu novosti oz. izboljšav – inovacij v gospodarstvo. Inovacijski proces oziroma regionalni inovacijski proces predstavlja mehanizem, s pomočjo katerega država/regija izvaja ukrepe za podporo inovacijske dejavnosti in procesov. Pri ugotavljanju vpliva inovacijske politike, torej merjenju izvedenih ukrepov države na inovativnost podjetij, opravljene meritve lahko predstavljajo problem po mnenju Foreman-Pecka (2012, str. 57). Poudari, da je zato lahko mednarodna primerjava med državami »problematična«. Ocenjevanje vpliva inovacijske politike po mnenju Foreman-Pecka (2012, str. 57) zahteva dvoje: merila za inovacijske outpute in obli- kovan model inovativnega podjetja.

Z gospodarskega vidika posamezne države je pomembno, da ima oblikovane takšne razmere v okolju (lokalnem, regionalnem, nacionalnem), ki omogočajo delovanje inovativnih podjetij, ki se hitrim spremembam globalnega okolja znajo in zmorejo prilagoditi. Razlike v oblikovanju takšnih razmer se kažejo tako v izdatkih za R&R na prebivalca, kakor s pomočjo drugih kazalnikov. Države/regije v EU so postale pozorne na regionalne razlike v R&R na prebivalca in število raziskovalcev na prebivalca šele konec osemdesetih in predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Razlike v R&R na prebivalca in število raziskovalcev na prebivalca so takrat dosegle tudi razmerje 1:7. Razlike v inovacijski aktivnosti ugotavljajo raziskovalci na osnovi inovacijskega potenciala držav in gospodarskih rezultatov, merjenih z dodano vrednostjo na zaposlenega in bruto domačim proizvodom na prebivalca. Iz rezultatov številnih raziskav (Rus, 2012, str. 19; Likar, 2011) je razvidno, da so med državami/

regijami v EU (v Sloveniji) velike razlike v inovacijski aktivnosti in posledično inovacijski uspešnosti. Poslabšanje inovacijske uspešnosti je opaziti zlasti pri regijah, ki so na geografskem obrobju Evrope. Razlike v rasti regij lahko pripišemo razlikam v njihovi inovacijski sposobnosti (Evropska komisija, 2017). Iz analize povezav inovacijske sposobnosti in BDP na prebivalca na regionalnem nivoju lahko ugotovimo, da je več kot tretjina razlik v BDP na prebivalca med državami/regijami EU posledica različne stopnje inoviranja držav/regij. Evropska komisija poudarja, da obstaja moč- na pozitivna povezava med regionalno inovacijsko uspešnostjo in regionalno konku-

(16)

renčnostjo (Evropska komisija, 2017). Evropska komisija je v rezultatih evropskega sistema inovacijskih kazalnikov, pregleda inovacijske uspešnosti regij in raziskave Innobarometer za leto 2016 zapisala, da inovacije EU dohitevajo Japonsko in ZDA, da je Švedska znova vodilna država inovatorka in da je Latvija postala najhitreje rastoča država inovatorka. Najbolje so se na področju inovativnosti v EU odrezale Švedska, ki je znova vodilna država inovatorka v EU, sledijo pa ji Danska, Finska, Nemčija in Nizozemska (Evropska komisija, 2016a). Vodilne inovatorke v EU so se glede vseh kazalnikov v pregledu inovacijske uspešnosti regij najbolje odrezale, zlasti glede kazalnikov, ki merijo uspešnost njihovega sistema raziskav (znanstve- ne objave) ter poslovne inovacije (delež inovativnih podjetij). Večina vodilnih regij inovatork (najbolj inovativna regija v EU je Stockholm na Švedskem, sledita mu danska regija Hovedstaden in regija South East v Združenem kraljestvu) se naha- ja v državah, ki so bile opredeljene kot vodilne inovatorke v evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov (Evropska komisija, 2017). Na izbranih področjih inovacij so vodilne države EU naslednje: Švedska – človeški viri in kakovost akademskih raziskav; Finska – finančni okvirni pogoji; Nemčija – zasebne naložbe v inovacije;

Belgija – inovacijske mreže in sodelovanje in Irska – inovacije v malih in srednjih podjetjih. Evropska komisija, pri primerjavi inovacijske uspešnosti poudarja, da je na splošno ključni dejavnik za države, da postanejo vodilne inovatorke, vzpostavitev uravnoteženega inovacijskega sistema, ki združuje ustrezno raven javnih in zasebnih naložb, učinkovita partnerstva za inovacije med podjetji in akademskim svetom ter močno izobraževalno podlago in odlične raziskave. Gospodarski vpliv inovacij se mora odražati tudi v smislu prodaje in izvoza inovativnih proizvodov ter zaposlova- nja (Evropska komisija, 2016a).

Globalizacija in vedno nove tehnološke spremembe ponujajo nove priložnosti za več kot 99 % vseh podjetij v EU, ki jih predstavljajo MSP (leta 2015 je bilo malo manj kot 23 milijonov MSP). S posrednim vplivom dobička, plače, preko davkov so evropska MSP temeljni steber blaginje držav EU. Gospodarska rast je pozitivno povezana z večjo vlogo MSP. Gospodarska uspešnost MSP v EU je bila leta 2015 močna v primerjavi s celotnim gospodarstvom EU. V EU 28 so MSP leta 2015 ustva- rila 9,3 bilijona evrov dodane vrednosti in zaposlovala 90 milijonov ljudi. Dodana vrednost MSP se je v letu 2015 povečala na 5,7 % (Evropska komisija, 2016b).

Vlogo MSP bi bilo mogoče najbolje razumeti, če upoštevamo vse tri zunanje vplive, ki jih ima MSP na gospodarstvo kot celoto. MSP služi kot sredstvo za prelivanje znanja, ki bi lahko postalo dostopno in komercializirano s transferjem velikih podjetij.

MSP povečujejo količino konkurence na trgu »inputov«, posebno v razmerah novih konkurenčnih idej in človeškega kapitala, ki ga imajo zaposleni. MSP povečujejo raznolikost na trgu, ki je lahko uporabljena za ustvarjanje povečanja produktivnosti v obstoječih podjetjih (Kok et al., 2011, str. 19). Evropska komisija navaja v Aktu za mala podjetja kot eno izmed smernic s katerimi želi spodbuditi razvoj MSP in odstraniti ovire za rast MSP, spretnosti in inovacije in sicer kot spodbujanje krepitve znanja in spretnosti delovne sile MSP in vseh oblik inovacij (Evropska komisija, 2016b). Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in sre-

(17)

dnja podjetja Elżbieta Bieńkowska je glede prihodnjega razvoja v Evropi dejala:

»Želim si Evropo, kjer inovativna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja lahko uspevajo in se širijo znotraj enotnega trga. V ta namen so potrebna usklajena prizadevanja. Na ravni EU moramo poenostaviti ureditev za DDV, prilagoditi pra- vila o insolventnosti, zagotoviti enostavnejši dostop do informacij o regulativnih zahtevah ter oblikovati jasen okvir za intelektualno lastnino, ki bo prijazen malim in srednjim podjetjem. Prav tako moramo še naprej prilagajati enotni trg in s tem zagotoviti, da inovativne storitve, kot je sodelovalno gospodarstvo, najdejo svoje mesto«

(Evropska komisija, 2016a).

Kako poteka usmerjanje podjetij k uvajanju inovacij in vpliv države na inovacijsko uspešnost malega ali srednje velikega podjetja v Jugovzhodni Sloveniji, predsta- vimo z delnimi rezultati izvedene raziskave v naslednjem poglavju. Ugotovitve o inovacijski aktivnosti za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji povežemo s spremljanjem inovacijske aktivnosti teh in pomenom vidika ustvarjanja višje dodane vrednosti ter posledično večanjem blaginje države.

4 Metodologija

Raziskava avtorice Barbare Rodica, je bila izvedena na Fakulteti za poslovne in upravne vede Novo mesto, v okviru doktorske disertacije Dejavniki uspešnosti inovacijskega pristopa v malih in srednje velikih podjetjih – primer JV Slovenija, v letu 2016.

4.1 Namen in cilji raziskave

Temeljni namen je raziskati inovacijsko dejavnost malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji z namenom, da se ugotovi, kako ustvariti poslovno okolje v Sloveniji, JV Sloveniji, ki bo omogočalo podjetjem razvijati inovativne izdelke, storitve, postopke ter jih ponujati na trgu.

Cilj raziskave je raziskati mnenje predstavnikov podjetij in drugih akterjev o povezanosti med stopnjo inovativnosti obravnavanih podjetij in višino dodane vrednosti na zaposlenega glede na velikost podjetja ter vpliv države na spodbujanje oziroma omejevanje uspešnega inovacijskega pristopa teh podjetij.

Hipotezi:

H 1: Med malimi in srednje velikimi podjetji v JV Sloveniji prihaja do razlik glede mnenja o najpomembnejših dejavnikih, ki spodbujajo inovacijsko aktivnost.

H 2: Obstaja pozitivna povezanost med inovacijsko aktivnostjo in uspešnostjo po- slovanja malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji, merjeno z višino dodane vrednosti na zaposlenega.

(18)

4.2 Raziskovalna metoda

Osnovno raziskovalno metodo predstavljata deskriptivno-empirična in kavzalno-ne- eksperimentalna metoda.

4.3 Vzorec

V kvantitativnem delu raziskave smo raziskali mnenja predstavnikov podjetij o dejavnikih uspešnosti inovacijskega pristopa v celotnem geografskem področju statistične regije JV Slovenija. Pri anketiranju, v katerega smo zajeli vse enote osnovne množi- ce, smo uporabili neslučajnostni način vzorčenja (v raziskavo smo vključili vsa mala in srednje velika podjetja s seznama podjetij v Jugovzhodni Sloveniji). Vzorec je re- prezentativen. Osnovno množico kvantitativne raziskave so predstavljale vse male in srednje velike gospodarske družbe (glede na SKD). Zapisali smo, da vse te objekte imenujemo podjetja. V raziskovanje je bilo vključeno 155 enot iz Poslovnega registra podjetij. V raziskavo smo vključili vsa mala podjetja (torej tista, ki zaposljujejo 10–49 oseb) in srednje velika podjetja (tista, ki zaposljujejo 50–249 oseb) iz statistične regije Jugovzhodna Slovenija iz občin z dolenjskega in s kočevsko-ribniškega območja.

4.4 Potek zbiranja podatkov

Vprašalnike so podjetja dobila po e-pošti. Spletno anketo smo izvedli s pomočjo por- tala www.1ka.si. Zbiranje podatkov o inovacijski aktivnosti podjetij v JV Sloveniji je trajalo v obdobju od 20. 7. 2013 do 20. 11. 2013.

4.5 Opis merskih instrumentov

Vprašalnik o inovacijski dejavnosti v predelovalnih in izbranih storitvenih dejav- nostih Statističnega urada Republike Slovenije INOV-P-S smo za potrebe raziskave dopolnili z naborom dejavnikov in preoblikovali vprašalnik v posamezne skupine trditev. Anketni vprašalnik za podjetja smo sestavili iz več sklopov vprašanj. Vklju- čeval je naslednje vsebine: nagovor in uvodni del, v katerem je pojasnjen namen raziskave, navodila za reševanje, vprašanja s ponujenimi, vnaprej pripravljenimi odgovori (npr. stališča o tem, ali je na izvajanje inovacijske dejavnosti podjetja v letih 2010-2012 vplival kot ovira ali kot spodbuda posamezen dejavnik), ki jih anketiranci izberejo glede na rang pomembnosti. Vprašanja so bila zgrajena po modelu Liker- tove lestvice, kjer večja vrednost pomeni, da je ocenjena trditev bolj pomembna (vrednosti lestvice: (1) sploh ni pomembno – (5) zelo pomembno).

Začetni metodološki okvir raziskovanja je deduktivne narave. Z analizo variance smo ugotavljali, če se aritmetične sredine razlikujejo od skupine do skupine, npr. ali se inovacijska aktivnost v podjetjih razlikuje glede na njihovo velikost. Pri primer- janju aritmetične sredine dveh skupin glede na velikost podjetja smo uporabili t test.

V bivariatni analizi smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient za ugotavljan- je povezanosti dveh numeričnih spremenljivk. Preučevali smo povezave v množici opazovanih spremenljivk uspešnosti in inovacijske aktivnosti podjetij.

(19)

5 Rezultati raziskave

V rezultatih kvantitativne raziskave ugotovimo, da imajo predstavniki malih in srednje velikih podjetij glede načrtovane in uporabljene inovacijske strategije države, negativno mnenje. Da predstavlja v praksi država velik problem na tem področju, pojasnijo s težavami, ki jih imajo zaradi njene neaktivne vloge na področju zago- tavljanja razmer za uspešno izvajanje inovacijskega pristopa v malih in srednje velikih podjetjih. Omejitve v veliki večini utemeljijo z dejstvom, da s strani države ni dostopnih spodbud za inoviranje. Omejevalno vlogo z vidika inovacijske in posle- dično ekonomske uspešnosti poslovanja so prepoznali na zakonodajnem, finančnem in drugih področjih. Z najnižjo povprečno stopnjo strinjanja oziroma nestrinjanje so podjetja izrazila s trditvama o spodbudi/vzroku inoviranja s finančno podporo drža- ve; za inovacijske dejavnosti v obliki dobropisov na že plačane davke in finančne podpore države za inovacijske dejavnosti v obliki davčnih olajšav.

Za namen preverjanja prve raziskovalne hipoteze (H 1) s področja najpomembnejših dejavnikov, ki spodbujajo inovacijsko aktivnost malih in srednje velikih podjetij, smo uporabili t-teste neodvisnih spremenljivk naslednjih sklopov dejavnikov: poslovnih praks podjetja glede na velikost podjetja, načrtovanje in uvajanje inovacijske aktivnosti v podjetjih, uvajanje inovacij, notranje vire informacij, tržne vire informacij, insti- tucionalne vire informacij, stroškovne, tržne in druge dejavnike ter druge vire informacij. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike neodvisnih spremenljivk dejavnikov poslovnih praks podjetij (p < 0,05) glede na velikost podjetja pri dejavniku tržna naravnanost na ciljne trge in dejavniku preučevanje težav kupcev. Srednje velika podjetja glede na mala podjetja bolj načrtovano prilagajajo trženjski splet izbranim ciljnim trgom in proučujejo morebitne težave kupcev z namenom ponuditi novo ali boljšo rešitev za zadovoljitev potrebe. To je skladno z našimi pričakovanji, saj imajo srednje velika podjetja več sredstev, zato lahko izvedejo večje število tovrstnih inovacijskih aktivnosti. Statistično pomembne so razlike tudi v mnenju anketiranih glede uporabljenih notranjih virov informacij. Učenje ob raziskavah in razvoju znotraj podjetja predstavlja srednje velikim podjetjem v povprečju pomembnejši vir informacij za izvajanje inovacijske dejavnosti kot malim podjetjem. T-test za ekvivalentnost aritme- tičnih sredin je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike neodvisnih spremenljivk glede na velikost podjetja v JV Sloveniji tudi pri dejavniku dobavitelji opreme, materialov ali programske opreme. Za ta dejavnik trdimo, da se med vsemi malimi in srednje velikimi v raziskavo vključenimi podjetji iz Slovenije pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju anketiranih glede uporabljenih tržnih virov informacij za namen inoviranja. Glede drugih virov informacij ugotavljamo, da so ti za srednje velika podjetja glede na mala bolj pomembni. V primeru dejavnika razpoložljivost teh- nologij in materialov za namen inoviranja se med malimi in srednje velikimi podjetji pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju anketiranih glede tega zunanjega dejavnika. Iz rezultatov MSP podjetij v Veliki Britaniji je iz enačb uspešnosti in inovativnosti razvidno, da v podjetjih, kjer je izvedeno inoviranje, predvidevajo značilne razlike v rasti prihodkov od prodaje (Foreman-Peck, 2012, str. 68). Nas je zanimal

(20)

vpliv povezanosti med uspešnostjo in inovativnostjo podjetja na rast dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Na podlagi ugotovitev iz literature smo oblikovali drugo hipotezo (H2) o pozitivni povezanosti med inovacijsko aktivnostjo in uspešnostjo poslovanja malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji.

Za preverjanje druge raziskovalne hipoteze glede povezanosti med inovacijsko aktivnostjo in uspešnostjo poslovanja malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji, merjeno z višino dodane vrednosti na zaposlenega, smo izračunali Pearsonove ko- relacijske koeficiente. Hipotezo 2 glede na statistično značilne, pozitivno povezane spremenljivke potrdimo (tabela 1).

Tabela 1: Pearsonovi korelacijski koeficienti – inovacijska aktivnost in uspešnost poslovanja malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji

1 2 3 4 5 6 7 8

1 Dodana vrednost na zaposlenega 2010–2012.

Pearson C. 1

Sig. (2-tailed)

N 49

2 Infrastruktura.

Pearson C. 0,374** 1

Sig. (2-tailed) 0,009

N 48 53

3 Podjetje nagrajuje inovativne zaposlene.

Pearson C. 0,548** 0,350 1

Sig. (2-tailed) 0,005 0,068

N 25 28 28

4 Trženjski splet prilagajamo izbranim ciljnim trgom.

Pearson C. 0,282* 0,165 0,463* 1

Sig. (2-tailed) 0,049 0,238 0,013

N 49 53 28 54

5 Partnerji – druga podjetja v vaši skupini podjetij ... v drugih državah.

Pearson C. 0,359* -0,018 0,002 0,191 1

Sig. (2-tailed) 0,027 0,912 0,992 0,232

N 38 40 24 41 41

6 Partnerji – dobavitelji opreme … v drugih državah.

Pearson C. 0,455** 0,086 0,457* 0,212 0,463** 1 Sig. (2-tailed) 0,003 0,585 0,015 0,168 0,003

N 41 43 28 44 38 44

7 Partnerji – stranke ali kupci

…v drugih državah.

Pearson C. 0,348* 0,129 0,423* 0,214 0,366* 0,782** 1 Sig. (2-tailed) 0,019 0,382 0,028 0,140 0,022 0,000

N 45 48 27 49 39 42 49

8 Zasebne podporne institucije.

Pearson C. 0,309* 0,300* 0,293 0,108 -0,020 -0,126 0,030 1 Sig. (2-tailed) 0,032 0,029 0,130 0,441 0,903 0,421 0,841

N 48 53 28 53 40 43 48 53

**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

Vir: Rodica, B. (2016). Dejavniki uspešnosti inovacijskega pristopa v malih in srednje velikih podjetjih – primer JV Slovenija. Doktorska disertacija. Novo mesto:

Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto.

(21)

Iz tabele 1 je razvidno, da večja usmerjenost k uvajanju inovacijskih aktivnosti na področju infrastrukture, nagrajevanju inovativnih zaposlenih, prilagajanju trženjske- ga spleta izbranim ciljnim trgom, sodelovanju s partnerji v drugih državah (z drugimi podjetji v skupini podjetij, dobavitelji opreme in materiala …) pomembno vpliva na inovacijsko uspešnost podjetja, merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega. To po- trjuje tudi srednje močna pozitivna povezanost (r = 0,548, p = 0,005) med spremenljivkama nagrajevanje inovativnih zaposlenih in dodana vrednost na zaposlenega v obdobju med letoma 2010 in 2012. Zelo močna pozitivna povezanost (r = 0,782, p = 0,000) med spremenljivkama sodelovanje s partnerji – stranke ali kupci v drugih državah in dodana vrednost na zaposlenega pomeni, da večja usmerjenost k takšne- mu sodelovanju vpliva na ustvarjanje višje dodane vrednosti na zaposlenega.

6 Sklep

Raziskovanje problema inovacijske aktivnosti podjetij nam omogoča, da razumemo inovacijski »ekosistem« in na nacionalnem nivoju spodbujamo razvoj in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost inoviranja malih in srednje velikih podjetij v hitro spremi- njajočih se globalnih pogojih. Na podlagi rezultatov kvantitativne analize ugotovimo, da se razlikuje mnenje predstavnikov malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji o najpomembnejših dejavnikih, ki spodbujajo njihovo inovacijsko aktivnost. Predstavniki srednje velikih podjetij pripisujejo večji pomen strateškemu načr- tovanju inoviranja, prilagajajo trženjski splet izbranim ciljnim trgom in proučujejo morebitne težave kupcev z namenom ponuditi novo ali boljšo rešitev za zadovoljitev potrebe. Pri razvoju inovacij se opirajo predvsem na notranje znanje zaposlenih.

Negativno mnenje predstavnikov malih in srednje velikih podjetij, do načrtovane in uporabljene inovacijske strategije države, predstavlja priložnosti za spremembe oblikovanja drugačnih, predvsem v spodbude usmerjenih nacionalnih inovacijskih politik. Ker menimo, da je za razvoj stalnih izboljšav v podjetjih ključno, da imajo oblikovano R&R skupino ali oddelek, kjer strokovnjaki določen del svojega delov- nega časa namenijo le razvoju novosti in izboljšav, je smiselno uvajati ukrepe na nacionalni ravni, ki take aktivnosti v podjetjih spodbujajo.

Za izgradnjo znanja in upravljanje intelektualne lastnine je potrebno in po našem mnenju ključno, da podjetja uspejo določiti in razviti pravo inovacijsko strategijo, saj je iz rezultatov raziskave razvidno, da obstaja pozitivna povezanost med inovacijsko aktivnostjo in uspešnostjo poslovanja malih in srednje velikih podjetij v JV Sloveniji, merjeno z višino dodane vrednosti na zaposlenega. V ustvarjanju inovacijskega okolja ima vodstvo oziroma vodstveni kader ključno vlogo pri strateškem načrtovanju inoviranja, zato jih po našem mnenju lahko opredelimo kot ključne usmerjevalce v iskanju inovativnih rešitev. Pri spodbujanju inovacijskih aktivnosti mora to vlogo prevzeti menedžment in spodbuditi zaposlene k stalnemu ustvarjanju novih znanj. Poskrbeti mora tudi za »vnos zunanjih znanj«, saj je predvsem v malih podjetjih znanje zaposlenih omejeno na manjše število zaposlenih. Razlike med

(22)

malimi in srednjimi podjetji se odražajo v načrtovani inovacijski politiki, na osnovi katere podjetja načrtujejo izboljšave in novosti. Dobro načrtovana inovacijska po- litika obsega tudi pridobivanje različnih finančnih spodbud. Pridobivanje finančnih spodbud je povezano z velikostjo in usposobljenostjo zaposlenih v podjetju. Mala podjetja imajo omejitve predvsem zaradi manjšega števila primerno usposobljenih kadrov in njihove obremenjenosti.

LITERATURA

1. Evropska komisija (2016a). Primerjava inovacijske uspešnosti: kako inovativna je vaša država?

Spletna stran: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-2486_sl.htm.

2. Evropska komisija (2016b). Annual Report on European SMEs 2015/2016.

3. Evropska komisija (2017). Regional Innovation Scoreboard, 2017. Spletna stran: http://ec.europa.

eu/docsroom/documents/23989.

4. Evropska komisija (2013a). COM(2013) 624 final. Spletna stran: http://ec.europa.eu/transparency/

regdoc/rep/1/2013/SL/1-2013-624-SL-F1-1.Pdf.

5. Evropska komisija (2013b). Inovativnost EU narašča, prav tako razkorak med državami.

6. Horizon 2020. The EU Framework Programme for Research and Innovation. Spletna stran: http://

ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en.

7. Foreman Peck, J. (2012). Effectiveness and efficiency of SME innovation policy. Springer Science+Business Media, 41, str. 55–70.

8. Hustič, I. in Mulej, M. (2010). Some of the Main Factors of Innovative Renewal of Companies Operations. Organizacija, 43, št. 6, str. 238–246.

9. Kavčič, B. (2011). Usmerjanje ustvarjalnosti. 4. izd. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.

10. Kok, J. et al. (2011). Do SMEs create more and better jobs? Brussels: EIM Business&Policy Research.

11. Likar, B. et al. (2011). Referenčni model inoviranja. Zaključno poročilo.

12. Mulej, M. et al. (2008). Invencijsko-inovacijski management z uporabo dialektične teorije sistemov: podlaga za uresničitev ciljev Evropske unije glede inoviranja. Ljubljana: Korona plus, Inštitut za inovativnost in tehnologijo.

13. Oslo Manual (2005). Guidelines for collecting and interpreting innovation data / a joint publication of OECD and Eurostat. 3rd ed. OECD. Paris: Organisation for Economic Co-operation and Development.

14. Rodica, B. (2016). Dejavniki uspešnosti inovacijskega pristopa v malih in srednje velikih podjetjih – primer JV Slovenija. Doktorska disertacija. Novo mesto: Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto.

15. Rosi, M. (2011). Inovacijski sistemi – pregled Slovenskega inovacijskega sistema IRP – Inštitut za raziskovanje podjetništva. Projekt FREE, Maribor. Spletna stran: http://free.unideb.hu/portal/sites/

free.unideb.hu/files/pregled_slovenskega_inovacijskega_sistema_final.pdf.

16. Rus, M. (2012). Podravje, regija inoviranja: Regionalni sistem inoviranja Podravja. Delovno gradivo. Maribor: Mariborska razvojna agencija. Spletna stran: http://mra.si/files/ris-podravja-_

celotna-studija_2012_final.pdf.

17. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (2015). Slovenska strategija pametne specializacije-S4. Ljubljana.

18. SPRINT (2013). Priporočila z naborom ukrepov za spodbujanje rasti inovativnih podjetij. Spletna stran: http://www.bistra.si/wp-content/uploads/2012/09/SPRINT_mjere_slo.pdf.

19. Tidd, J. et al. (2005). Managing innovation: integrating technological, market and organizational change. 3 rd. ed. Chichester: John Wiley & Sons.

(23)

Dr. Grozdanka Gojkov

Kvalitet obrazovanja i koncepti razvoja univerziteta

UDK 378+005.336.3

KLJUČNE REČI: kvalitet obrazovanja, koncepti raz- voja univerziteta

POVZETEK - U radu se metodom teorijske analize sagledava stanje na polju kvaliteta visokog obrazo- vanja i odnos ovoga sa konceptima razvoja univer- ziteta. Smatra se da je akademska zajednica Srbije odraz društva u kome su časni, talentovani i vredni članovi te zajednice ugroženi plagijatima, preda- torskim časopisima, a nacionalne institucije, uni- verziteti i instituti oćutali su brojne teme u srpskom visokom obrazovanju i nauci. Muk akademske zajed- nice Srbije je muk institucija i pojedinaca koji stvara razočarenje i osećaj bespomoćnosti da se o kvalitetu obrazovanja promišlja iz ugla novih koncepata koji- ma bi se pokretala refleksivna otvorenost, prevazila- zila kultura »individualizma« i pravili veći iskoraci ka saradnji i kritičkom preispitivanju. U radu se dal- je obrazlažu koncepti koji sugerišu načine partici- pativne i refleksivne otvorenosti za restrukturisanje univerziteta u pravcu prednosti timske konvergencije, zajedničkih vrednosti, respekta međusobne brige i cenjenosti u odnosu na dosadašnje procese linearnog upravljanja promenama.

UDC 378+005.336.3

KEY WORDS: education quality, concepts of univer- sity development

ABSTRACT - Using the method of theoretical analysis, the paper deals with the condition of quality of higher education, as well as its relations to the concepts of the university development. It is generally considered that the academic community of Serbia reflects the society in which its honourable, talented and diligent mem- bers are jeopardised by the plagiarism and predatory journals, while national institutions, universities and institutes have remained silent at numerous topics re- lated to Serbian higher education and science. Silence of the academic community of Serbia is the silence of institutions and individuals, causing disappointment and feeling of helplessness standing on the way to reflect on the quality of education from the perspec- tives of new concepts, which would initiate reflexive openness, overcome the culture of “individualism”, and make bigger step towards cooperation and critical reconsideration. The text further explains the concepts suggested by some authors, which suggest the ways of participative and reflexive openness for university reconstruction leading to promotion of team conver- gence, common values, respect of mutual concern and appreciation as compared to the former processes of linear management change.

1 Uvod

Kvalitet obrazovanja i koncepti razvoja univerziteta teme su kojima se poslednjih decenija bavi Srbija, ali i Evropa, pa i svet. A, svedoci smo da pitanja vezana za ove oblasti društvenog razvoja ne tako retko potresaju akademsku zajednicu, te se sve češće nalaze na udarnim mestima u javnim glasilima. A, ona kao alarm signalizuju da se sistem urušava, kvalitet nestaje, a koncepti promena, utisak je, sve su dalji od funkcionalnosti. Složenost problematike kreće od nedefinisanosti samiih pojmova, kao što je, recimo, kvalitet obrazovanja, i ide do strukturnih promena ovih oblasti, odnosno do modela, koncepta razvoja jedne i druge oblasti.

(24)

U pokušajima da se sagleda stanje na polju kvaliteta visokog obrazovanja i odnos ovoga sa konceptima razvoja univerziteta nameće se utisak da je otvorenih pitanja više nego što bi se moglo u ovom tekstu ozbiljno razmotriti, te se u ovom slučaju prihvata kao realan zadatak da se neki od složenijih, koji u sebe uključuju više problema samo skiciraju i time podstaknu misli o promenama koje su uzdrmale univerzitet, a pre njega i samu nauku.

Namere ovoga teksta nisu, dakle, da sagleda sve dimenzije istih, kao ni da predvidi njihove posledice, nego da podstakne refleksije o pitanjima koja bi danas možda bila prioritetna, i to ona koja stoje u osnovi pretnji da ugroze nauku, a i univerzitet, jer jedno bez drugog ne funkcionišu. Promenjen je društveni kontekst, sistem vredosti, filozofija života i sve što uz to ide, a ovo, naravno, nije moglo da zaobiđe ni učenost i umnost. Pomenuće se najpre promene na metanaučnom nivou koje su izazvale sukob paradigmi koji se samo naizgled smiruje, ali se njegova suština ne prevazilazi, kao ni razmišljanja o kontroverzi interpretativizma u okviru ovog sukoba. Ukazaće se na tendencije neoliberalne ideologije u oblasti visokog obrazovanja i modele kojima univerzitet pokušava da odgovori na zahteve postmodernog zeitgeist-a. A, daće se i nekoliko nalaza eksplorativnih istraživanja kao ilustracija dometa dosadašnjih strukturnih promena univerziteta u Srbiji.

2 Promene koje su uzdrmale savremenu nauku i univerzitet

Ako uzmemo u obzir nalaze istraživanja po kojima postoji ozbiljan pad kvaliteta obrazovanja u Engleskoj, Danskoj, SAD-u i Australiji, kao i da su holandski istraži- vači našli da obrazovni efekti opadaju od uvođenja studija po Bolonjskom sistemu (Bok, 2005), onda se pitanje kvaliteta obrazovanja na savremenim univerzitetima otvara kao kompleksno pitanje oko čijeg se, čak i samog pojma – još nije postigao konsenzus. No, pre nego se dotaknu promene i pitanja u domenu definisanja samog pojma kvaliteta obrazovanja, značajno je pomenuti kontekst kome se iste formiraju.

Veliki tehnološki i naučni napredak XX veka po ocenama mnogih (Golubović, prema: Gojkov, 2013) nije bio dovoljno podsticajan u socijalnom i kulturnom smislu, te je očito socijalno i kulturno zanemarivanje supstancijalnih sfera ljudske egzistencije, redukovani socijalni i kulturni koncepti u smislu rasta ljudskih kapaciteta, što se manifestuje kao naglašena nesposobnost ljudi da razumeju kompleksnost postmodernog sveta, koji pod uticajem globalizacije gubi nadu u mogućnost borbe protiv dehumanizacije individua i društva, u sve vidljivijoj rastućoj depresiji ne samo u društvima tranzicije nego i u razvijenijim. U načinu na koji se vrše reforme obrazovanja vidi se sve jača naglašenost utilitarnih pristupa shvatanju sveta, a u prenošenju znanja, kojima se individue pripremaju za život, pre svega, načini prilagođavanja po- stojećoj strukturi moći, što u vreme globalizacije, umesto boljem razumevanju među ljudima različitih kultura vodi širenju ksenofobije i podsticanju borbi protiv »nepri- jatelja«, čime se opravdavaju stalni ratovi u svetu (ibidem). Tako život iu stvarnosti

(25)

24 Dr. Grozdanka Gojkov

koju ljudi mogu sve manje da razumeju, a još manje na nju da utiču, stvara virtuena stvarnost, koju nudi digitalna tehnologija kao postmoderni način života, čime ljudi bežeći od stvarnosti pod utiskom da nema načina da reše narastajuće probleme globalne krize, rezignirano prihvataju stanje nemoći da se na kreativan način uključe u život i pokušaju da nešto promene (Gojkov i Stojanović, 2015, str. 136 ). Društve- ni kontekst XX veka smatra se tako osnovom »kulturnog pada«. Štetne posledice

»tehnološke civilizacije« predočavao je još 60. godina prošloga veka Horkhajmer (Horkhajmer, 1963, str. 67), naglašavajući da tehnički napredak prati proces dehumanizacije. A, iza ovoga jasna je koncizna dijagnoza postmoderne, koju jednostavno ilustruje Sloterdijkov (Sloterdijk, 2001, str. 47) nazivom »entropijsko stoleće«, u kome vladaju »entropijski kvaliteti stare kulture« i period »etničke paranoje«, kao i opis A. Džona, I. (Džon), koji postmodernu iz ugla kulture opisuje kao raskid sa pojmom kulture kao »načina života« i kao integrativnog faktora »sveta života« (Go- lubović i Jarić, prema: Gojkov, 2013, str. 46). Tako bi se moglo reći da je kraj XX veka obeležilo alarmantno skretanje sistema vrednosti sa filozofskog utemeljenja osnovnih filozofskih pitanja egzistencije ka suženoj definiciji ekonomskih interesa, koja čitav društveni razvoj svodi na ekonomsku racionalnost, izraženu profitom, a sve ovo ide u cinizam, očaj i moralnu ravnodušnost. Na znanje se gleda kao na robu, znanje ima oblik vrednosti, sticanje znanja odvaja se od obrazovanja, individualizam vlada scenom, moralni aspekti obrazovanja zanemaruju se. Etika odgovornosti globalizacije se zaobilazi (ibidem, 32)¹.

Prethodne konstatacije mogu izgledati izlišno, jer se na prvi pogled ne vidi njihova veza sa pogledima na znanje. Narativni karakter znanja, kako ga u postmodernom značenju shvata Liotar, njegova legitimisanost u prenošenju velikih priča, obeleže- nost mitskim diskursom i neupitnošću, kao osnovnim odrednicama za kvalifikaciju podvodi se pod »primitivni obrazac prenošenja znanja«. Savremena nauka se svojim uobličenjima legitimisala, s jedne strane, spekulativnom sveobuhvatnošću u okviru filozofije, a s druge strane, pozitivizmom i egzaktnom proverljivošću u obrascu prirodnih nauka – legitimacija je sada izgubila svoje tradicionalne karakteristike.

U postmodernom društvu nauke više ne mogu da budu sistematizovane pod vidom jedinstva celine koja onda garantuje i istinitost u tradicionalnom smislu. Potrebno je, dakle, dalje sagledavati mesto postmoderne naučne paradigme i njene mogućnosti, za koje ovde možemo otvoriti pitanje: koliko obećavaju sliku civilizacijskog okvira

1 A, dokle idu tendncije globalizacije obrazovanja i šta će one pokrenuti možda dobro ilustruje sledeći zapis: »Milijarder nudi milione za dva naučna projekta«: Čarls Čen Jidan, jedan od osnivača kineske internet kompanije »Tencent«, nudi skoro osam miliona dolara godišnje za dva naučna projekta koji imaju potencijal da transformišu globalno obrazovanje. Nagrada ima za cilj da podstakne razvoj inovativnih istraživačkih projekata u oblasti obrazovanja, koji će moći da se primene u celom svetu.

Univerziteti, vlade i think-thank organizacije sa velikim entuzijazmom reaguju na nagradu, a vodeće američke obrazovne ustanove poput Harvarda i MIT-ja već su nominovali nekoliko kandidata. Ukoliko se dokaže da su efikasni, čak i lokalni projekti mogu da osvoje nagradu. Dobitnike nagrade biraće nezavisni komitet stručnjaka za obrazovanje, predvođen dr Koičirom Matsuurom, bivšim generalnim direktorom UNESCO-a. Kako navode, traže projekte koji su inovativni i održivi, reformišu postojeće obrazovne strukture i mogu da odgovore na buduće izazove u domenu obrazovanja (www.academlink.

com/blog/view/51490/milijarder-nudi-8-miliona-dolara-za-dva-nauna-projekta,7. IV 2017).