1) K m e t i j s t v o (i n g o z d n a r s t v o ) je najbolj raz širjeno v deželi in živi največ ljudi. Po uradnih zapisih
iz leta 1857 (ki pa obsegajo tudi rudarstvo) štelo se je tedaj posestnikov zemljišč 28.718, njih pom agačev 81.404, toraj 8*86% + 25-10%> to je= :3 3 -9 6 % vsega domačega p re bivalstva. Z najem niki (12.000) in rodbinam i vseh skupaj vred živi se toraj na km etijstvu in rudarstvu okoli 230.000 ljudi ali 70'9% vsega domačega prebivalstva.
a) R o do v i t i svet iznaša po poslednjih (končanih) katastralnih prem erih samo 1,590.318 oralov avst. ali 159-03Q milj avst., to je, samo 88-47% vseh tal. N ajveči del rodo- vite zemlje pokrivajo gozdi, to je 968.303 orale, ali 96.8 Q milj avst. = 53-7 % vseh ta l, in v njih obstaja največe bo- gasto zlasti nem ških gospodarjev. R a l n e g a p o 1 j a je sa mo 239.284 oralov — 23-1 □ milj avst. ali 13-9% vseh t a l ; t r a v n i k o v in v r t o v 199-181 oralov m 19-9 □ milj avst. ali 11"1% vseh tal, pašnikov nižih in planinskih 182-128 oralov = 18-2 □ milj avst. ali 10-l°/o vseh ta l; toraj tra v nih tal skupaj 381-311 oralov — 38-1 Q milj avst. ali 21-2% vseh tal. Močirji z bičjem pa m ahovja pokrivajo še 1306 oralov, vinogradov je samo 114 oralov. Najboljša ralna tla so v srednjem in dolnjem P odravji pa v širjih dolinah in kotlinah na predelih tretjegorne tvorbe. Ondod in po pla ninskih lazih so tudi najboljša travna tla.
b) Izm ed poljskih pridelkov pridela se n a j v e č o v s a — po 1,120.000 vaganov na leto —, r ž i — 947.000 vag. —, a j d e i n p r o s a — 289.000 vag. — , j e č m e n a — 267.000 vag. — ; k raji, k i leže do 2100' nad morjem, rode tudi p š e n i c o — 246.000 vag. — in d e b e 1 j a č o — po 238.000 na leto. — Sena, otave in detelje pridela se po 7,882.000 centov na leto (slame po 4,823.000 cent.). K rom pirja, ki ga posebno Slovenci sade, pridela se po 378.000 vaganov, repe 473,000 v a g ., različnega sočivja 23.000 v a g ., zelja po 180.000 kop (kopa = 60 glav) na leto. Nese toraj 1 oral ralnih tal (odbivši seme) 10-6 starov rži (ali ržene enačine, enakovredja) ali vse polje 1,196.420 avst. starov (ali starov ržene enačin e), k a r je razm erno največi čisti dohodek v A vstrijskem cesarstvu). Prebivalstvo samo pa porabi čez 831.000 avst. starov (ržene enačine) , ali po 5 -5 vaganov 1 človek (to je, za Solnogradom največ v Avstrii) na leto. Zatoraj m ora se privažat pšenica na Koroško, da-si ostaja
— 27 —
deželi še znatna množina druzega žita (posebno ajd e), da ga more izvažati. L anu in konopelj sejejo po Koroškem prav malo (samo po 31.000 centov na leto, in semenja pridelujejo samo po 41.700 centov), da-si je zemlja za obil nejše sejanje ugodna. Najbolj sejejo lan okoli Trga, Spi tala in P aterjona pa sploh v gornjem Podravji. Iz domače ogršice n areja se samo okoli 2400 centov olja na leto. Vinstvo ni obilno (po 2800 veder na le to ), zato je pa vrtnarstvo, posebno glede sadnega drevja, zel6 čislano in na precej visoki sto p n ji, zlasti med S lovenci; pridela se po 324.000 vaganov sadja na leto. —
c) G o z d i so pri toliki svoji razprostranosti (4621 oralov na 1 □ miljo) zdaj še v dobrem stanu, da-si ravno se mnogo manj za-nje skrbi nego na sosednem Štajerskem .
Gozdi K oroški obstoje večidel iz jel, sm rek pa iz borov, nekaj tudi iz drenovja; bukve so sila redke in pritlične (zarad vlažnega ozračja) ter dajejo les za rabo. Na leto se poseče po 825.3000 avst. lesa (tedaj po 2-38 0 na 1 p re bivalca; največ za Salcburškim v Avstrii), ki se ceni na 2,250.000 gld., toda malo ne vsa drva porabijo se doma v deželi, sosebno k e r je ru d arsk a obrtnost toliko znamenita. Največe gozde imajo severni pomejni h r b ti, Svinjska pla nina, Golovec pa K am niške planine.
d) P ri redkosti stanovalcev prihaja na K oroškem na 1 glavo po 4 -76 oralov rodovite zemlje (ali pa na 100 ljudi 476 oralov; največ za Dalmacijo in Salcburškim v Avstrii) in na vsacega gospodarja po 55‘4 oralov plodne zemlje. Po slovenskih k rajih so zemljišča bolj razkosane nego po nem ških, k jer ni mogla ni m nogoletna francoska okupacija podreti starodavne navade nedeljivosti zemljišč. Glede na to, kako se obdeluje zemlja, navadno je povsod po goratih krajih obdelovanje kolobarno, drugod je najbolj razširjeno triletno poljedelstvo, pa ta k o , da se vrsti z dvojno setvo klasnih pridelkov — setev detelj, debeljače ali podzem elj skega sadu, k a r je prav za prav počredno km etovanje.
e) Ž i v i n o r e j a je na K oroškem , k ak o r sploh v alpskih krajih, zelo razširjena in na visoki stopnji. Leta 1857 štelo se je konj 23.737 (med njimi 6579 žrebcev in skopcev), m e z g o v 71; goved 230. 114 (tedaj na 10 ljudi
2, na 1 Q miljo 13 repov); oslov bilo je 190, oväc 152.993, koz 34.232, praset 129.127.
Konji so k repkega noriškega p lem en a; najlepši so po Zilskem p a v K am niških gorah. V Oževi ali Osojah je cesarska kobilarnica. G o v e j a živina približuje se gledč lepote, moči in molže (po 2'5 miljonov veder mleka, masla 34.000 centov n a leto) na gornjem Koroškem tiroljskem u, na doljnem Koroškem štajerskem u plemenu.
Planinarstvo (planšarstvo) je na severji povsod v na vadi. S ira napravi se po 2000 centov na leto. Ovce in koze ravnajo zlasti S lov en ci; vplem eničenih ovac se ne ravna do zdaj nego po velikih posestvih (volne se dobiva po 4000 cent.). R avnanje kuretine in čbelarstvo je precej ra z širjeno (čbelarstvo zlasti med Slovenci) — pridobiva se po 18.000 cent. voska in medu, tudi divjega, na leto. ■— S v i l a r - s t v o začelo se je posebno po sredi dežele p a po Podravji čim dalje bolj prijem ati. Lov in ribištvo daje še vedno nekaj dobička.
f) C ena vsega realnega (neprem akljivega) posestva km etovalcev K oroških stavi se uradno na 99,415.267 gld., cena blaga na 13,848.820 g ld ., pohišne ro b e , posode in km ečkega orodja na 1,914.614 g ld .; vse prem oženje toraj skupaj na 115,178.701 gld. Hipotečni dolgovi so iznašali vsi skup 1860. leta 34,622.500 gld.; dolg odkupni ali zem- ljiščno odvezni 6,597.630 gld. D elcev zemlje ali parcel bilo je tedaj (1860) 921.834, posestnikov pa samo 62.416 — p ri
haja toraj 14 delcev n a vsacega lastnika —, čiste katastralne dohodke so deli na 2,530.030 gld.
2) Rudarstvo je za K oroško silo im enitno, k e r živi dokaj ljudi, k e r daje mnogo dobrega blaga ter je obenem podlaga najglavnejšim obrtnijam v deželi. K oplje se sicer same sv in ec, železo in prem og ali kam eno oglje, p a do bitek je tako znam enit (1862. leta za 4,313.030 g ld ., leta 1857 celo za 4,960.509 gld.), da prihaja na 1 prebivalca po 12—14 gld.) največ v celem A vstrijskem cesarstvu).
a) R u d a s v i n č e n a nahaja se v laporji in triasnih apnencih, in sicer skupaj s pisanim cinkovcem in kalumi- nom v treh okrogih, izmed k terih j e Pliberški najboga tejši (daje po 40.000 centov na leto) in naj pravilnejši (na
— 29 —
haja se ruda v skladih); R abeljski ima debla 4 —10°, Obir- ski debla od nekoliko palcev do 3 0 obilna. Posamezno nahaja se tudi leščak srebrni okoli H o d iš, v okraji C e lovškem v krem enji pa v glinatih škrilnikih. Svinčene rude dobiva se leto k letu po več nego 250.000 centov — 120.000 centov iz cesarskih, 130.000 zasebnih (privatnih) rudnikov — k i je vredna čez pol m iljona gld. Iz rude do biva se na leto po 6 0 —70.000 centov svinca in svinčene pene v ceni 900.000 —1,000.000 gld., k a r je 40—50% vsega dobitka svinca v Avstrii. D obitek leta 1862 znašal je 62.735 centov (16.700 cent, iz rudnikov c e sarsk ih ), leta 1860 pa 69.859 centov. L eta 1857. (ko se je ravno dobilo 62.000 cent. v ceni 256.416 gld.) gonila je pri rudnikih voda 25 strojev ali mašin z močjo 147 konj (na cesarskih ru d n i kih 8 strojev se silo 50tih konj) in imelo je p ri njih opra viti 44 uradnikov in 3090 delavcev pa ogledov. Plače so iznašale 380.000 gld. Najbogatejši svinčeni rudniki so v P liberku (državni in zasebni) — naj bogatejši v celi Avstrii —, v Rabelji (v okr. Trbiškem ), nad G rabštajnom (v okr. Celovškem), pa tudi rudnika v Možici in C rni (oba v okr. Pliberškem ), v glasov itili gorah Obirovih in na Pečeh. Svi nec P liberški je tudi najraztopnejši in najčistejši. L eta 1857. kopali so svinec na več nego 60 krajih, in od tedaj se je zelo pomnožilo število ru dnikov, zlasti na dolnjem Koroškem, ko je svinec v ceni močno poskočil. Skoda, da napotuje obilnišemu dobitku to, da so rudniški deleži (kuksi) preveč razdrobljeni in prep ičli, k ajti v samem P liberku šteje se čez 250 posestnikov posameznih koscev. —
b) S r e b r a se dobiva le pičlo, k e r se ga po malem nahaja v svinčeni rudi, s ktero je pomešano (po 250—300 cent. rude), da-si ga kopljejo tudi posebe (zlasti na bliščniku) in ne samo na svinčiščih. Na mestih, k je r srebro , dobiva se tudi kedaj kaj z l a t a . K jer se koplje svinec, dobiva se tudi ž i v o s r e b r o , da-si po malem. Nahajajo se te tri rude poglavitno v okraji B eljaškem , P aterjonskem , Borovskem in K apeljskem (se svincem) pa n a bliščniku ob re k i Jezeri, Krem ci in gornji K rk i (v okrajih Sovodenjskem in Mil- statskem), skupaj na kakih 12 mestih (največ p a v Ober- dorfu pri Sovodnji in železni Kaplji). R u d e c i n k o v e
- 30
-nakoplje se pa po 15—20.000 centov na leto (posebno v Pliberškem pa na O biru), k a l a m i n a 5 —10.000 centov. A n t i m o n (raztok) dobiva se na dveh m estih ok raja Špi talskega. B a k e r ali k u p e r kopljejo blizo B okštajna v Lošanah v okraji Beljaškem . —
c) Ž v e p l a biva nekoliko v Schüttbachu (v okraji Špitalskem ), g a l u n a pri G reifenberku in na Sonnberku (v okraji Staro-D vorskem ). M a v e c l o m i j o v Mačah pod Rožčico p a v B a jd iš a h n a n a p la v lje n in a h (o okraji Rožeškem in Borovskem). D o b r i t u f i so pri P orečicah (blizo Do- brle-vasi). G r a f i t je zelo razširjen. Posebno obilo n a haja se ga zdaj pri Zgornjem Jez eru v okraji B eljaškem in okoli K lam berka (v okr. Milstatskem), povsod na bliščniku. Dozdaj se ga dobiva po 1000—1500 cent. na leto. G r a n a t je najti p ri Selu ( J o d l e ) v okr. M ilstatskem. — Ž e l e z n i h r u d d o b i v a se od leta 1855 okoli 2%-—3m iljonov centov na le to , v ceni 300.000 g ld .; iz nje dobiva se navadno po 700.008—1,000.000 centov sirovine (železne) (grodelja) po 2 ‘/a—3 % gld. L eta 1857 (ko se je dobilo nekaj manj rude nego 1862) iznašal j e dobitek 2,570.162 centov železnih ru d , in udeležilo se je kopanja 14 u ra d nikov p a 1677 rudarskih delavcev in ogledov. Izplačani zaslužki so iznašali 400.000 gld. V oni rud i bilo je je- klencev in sferosideritov 2,345.996 centov s 45—50% ž e le z a , rujavcev in glincev (kteri imajo navadno 21% že leza v sebi) 182.536 cent. krvavcev pa železnatega blešcaka 29.610 centov (30% železnatosti) in m agnetovcev 12.020 cent. Jeklen čn a ru d a dobiva se posebno v K r u š n i G o r i H iittenberški (na izvoru Goričice), v ktero kopljejo rudnike od treh strani, od H üttenberka, Löllinga p a od M osinca, in k i potrebuje za svoje topilne rude s 5 0% železa 10 viso k ih plavežev. Im a na podnožji znamenito železno obrtnost. Zaloga ru d je tu čez 100° visoka, čez 1000° široka pa je obilna 20—100°. Ravno tako čisto nahaja se tu rujavec. T eh lastnosti so tudi bogati ru d n ik i, spadajoči pod južno- planinsko progo jeklenenih ru d , v gornjem Labodu (med Št. Lenartom in W olfsberkom ), v k te rih se koplje jeklenec s 45% železnatosti) in k jer nareja tudi železnati bleščak posebna gnjezda). R udniki nad Sovodnjem pri zgornji
Je-— 31 —
zernici (K rem sbruck, E isentratten itd.) spadajo k prem o govi tvorbi in imajo rujavce, k i so postali iz sprhlih žve- plenčnatih prodnikov, v obilji od 1—3°.
R udnika na R eki v okr. Belanskem (pod Kreutzeckom) z jeklenčno rudo, ki ima po 50% železa v sebi, pa manj obilo (1—3 °), sta v samem začetku ravno tega rudnega pasu, tudi na bliščniku. V bliščniku pri Bistrici in Vrhu (severo-zahodno od Št. Vida) kopljejo b o b o v c e pri Son- tagberku in Lim berku pa pri R eki m a g n e t o v c e , pri Radotinu nad Milstatom k r v a v c e , k i so 3 —4 ; obilni in se nahajajo tudi na bliščniku. Starodvorski rudniki imajo sprhle glinate krvavce, obilne '/„—G'.
e) R u j a v e g a o g l j a a l i p r e m o g a i n l i g n i t o v spravi se čedalje več na dan, k e r so se gozdi sosebno okoli rudnikov močno pobrili in je toraj drvom cena poskočila (nekaj tudi zavolj vpeljanega pudlovanja pri železu). L eta 1857. izkopali so 1,041.624 cent., 1862. leta 1,319.273 cent. (1860. leta samo 740.000 cent.) premoga, med kterim biva po 50—-60.000 centov lignitov. Največ dobiva se g a v p r e - možiščih p ri L esi v okr. P liberškem (za potrebe velike fa- b rik e P re v a lsk e ), k jer so skladi po 34' obilni, ta k o , da dajo od 6—700.000 centov (60% vse dobitve v deželi) dobrega (12'8 cent. 1 0 drv) prem oga vsako leto deželi in da ima pri njih opravka 400 —600 delavcev. Bolj zdatna so tudi prem ožišča v St. E liji (v okr. Rožeškem), v Vie- senavi (v okr. Št. Lenarškem ), v Hodišah, pri G ornjih Li- bučah in pri Štritini (v okr. P liberškem ), pa premožišča v Št. Štefanu (v okr. Velkovškem). Obilost v rst (skladov) ni p a velika (9— 15') k ak o r tudi dobrota ne. Razun p re moga V iesenavskega in Št. J u rs k e g a , kterega izda 13'5 cent. in 12-8 cent. toliko kolikor 1 0 lesa, je tudi izdatnost ostalih prem ogov v prim eri z lesom pičla (12-6 —15-7 cent. = 1 °). T udi ni K oroški prem og zarad pol laporja in škril- nikov, k i se nahajajo med n jim , kaj čist. Sploh je najti rujavi premog na tvorbi tretjegornem v porečji Možice, ob D ra v i, pri V rbskem jezeru (po vsi vzhodni Osojnici) pri dolnji Zili (na Turskem , zlasti ligniti), ob K rk i in La- bodnici. Prem og K otarški na Grobniškem polji (1° lesa — 16-9 centov) spada k enocenim tvorbam. Vsa
premo-— 32
-žišča zagrinjajo nekaj čez 1000 oralov. V skladih prem o gove tvorbe (da-si je prem og v svoji sestavi gluh) našel se j e tudi antracitni premog. —
f) Š o t o režejo do zdaj samo na 500 oralih (leta 1855 samo na 300), zlasti pri Št. Ju rji kraj jeze ra V rbskega pa ob gornji K rk i in Gorčici. Nareže s e je po 200—-250.000 cent. na leto, in sicer samo za rabo nekoliko pudlovnic.
3) Z o b r t n o s t j o se je pečalo v deželi 1857. leta 5160 fabrikantov in m ojstrov rokodelcev, ki so imeli tisto leto 14.488 stalnih pomagačev (kar je 1'599% pa 2,45% ali 4-04% vsega domačega prebivalstva). Z dninarji (kakih 3000) in rodbinami deležnikov vred živi toraj obrtnost v deželi okoli 70.000 ljudi ( = 2 1 % vsega dom. preb). N aj bolj razžirjena in važna je obrtno st, ki se pečd z dobi vanjem in izdelovanjem železa, svinca in sploh kovin; mnogo manj je razširjeno pivarstvo in žganjarstvo pa ste klarstvo in delanje volnene robe. O izdelovanji bombažne robe ni skoro duha (izjemši barvanja preje na rudeče), in prte- nine se pripravlja samo za domačo potrebo. D ruge obrtniške oddelke zastopajo navadni rokodelci in sicer v precej m a lem številu ali pa posamezne fabrike. Skupna cena vsega obrtniškega blaga stavi se (z rokodelskim i izdelki vred) na k akih 18—20 miljonov gld. Letni dohodki fabrikantov iznašali so (po Czoernigu) 2,212.000 gld. leta 1856, njih pom agačev 3,040.000 gld.
a) O b r t n o s t ž e l e z n a , vdom ačena v deželi od sta rodavnih časov, povzdignila se je potem, ko so (še-le 1782.
leta) bile odpravile se malo po malo stare štukove peči in ko so začeli postavljati visoke p lav eže, na tako visoko stopnjo, da ne obdeluje samo domače, am pak tudi 15—20.000 centov K ranjske, Salcburške in Š tajerske železne rude si rove. L eta 1857 štelo se je v deželi 19 plavilnic z 23 vi sokimi plaveži (visokimi 27—42') in 7 plaveži na kupolo. Izm ed plavilnic je delalo 1857. leta samo 16 z 20 visokimi plaveži in sč 7 n a k u p o lo , pa z 2 strojem a n a paro in z 32 stroji na vodi z močjo 60 in 643tih konj, ter so pora bile okoli 13 miljonov kub. čevljev d rv , pa samo 55.000 centov rujavega prem oga (zlasti za netenje pod kotli in za sušenje rud).
— 33 —
U radnikov in delavcev imelo je pri njih opravka 1767 in izdelek je iznašal 905.877 centov sirovine v ceni 3-305 milj. gld. in 30.772cent. litine (izmed te samo 10.384 liber prve) v ceni 258.528 gld. Še več je dalo leto 1862, ko se je napravilo na skoro enaki način v 18 plavilnicah in 22 plavežih 941.131 centov sirovine in 12.369 centov litine (cenjenih na 3-350 milj. gld.), k a r je do zdaj največi izdelek na K oroškem in skoro 17% vse sirovine p a samo 1"6% vse litine v cesarstvu. V slabih letinah drži se izdelek od leta 1854 naprej med 680—750.000 c e n ti, da-si ni dosegel nikoli pred 600.000 centov. Izm ed 16 plavilnic, ki so de lale leta 1857, nahaja se 6 največih z 10 visok, plaveži in 6—700.000 cent. letnega izdelka (to j e , 65—75% vsega izdelka na K oroškem ) v okolici H üttenberske rudne Gore, in sicer: V L etinu (Lötting) 1 (s 3 plaveži in 280—350.000 centi izdelka na le to , največa plavilnica v deželi), v Mož nici (Mosinz), v H eftu in T rebijah (2) v okraji Starodvor- skem in v Št. Janži pa v Svincu (2) v ravno tem o k ra ji; vse so na re k i Gorčici in njenih pritokih. V isoki plaveži omenjenih k rajev so najboljši v deželi, spadajo k tako imenovanim glavnim plavilnicam (ostale imenujejo se gozdne), imajo najizbornejšo rudo (50—55% železnatosti) in jo naj- lože dobivajo — k ajti koplje se večidel p ri samih plavil nicah — dosti vode, kurjave in delavnih moči. Z a njim imajo najugodnejšo lego plavilnice na gornji Labodnici (Št. L enart in Valdštein v okr. Št. Lenardskem pa Sv. J e r a v olcr. Volfberškem ), glede kopanja in dobrote ru d (40—45% železnatosti), obilnosti vode in kurjave ; tu se izdela tudi največ železa: 120— 160.000 centov (ali 10—15% vsega deželnega izdelka). Izm ed plavilnic je V aldšteinska n aj bolje vrejena. Ugodne so tudi olcolnosti 3 plavilnicam v Motniški dolini (v okr. B re ž k e m , v Št. Sal vato rji, v Olzi pa v Hirtu), da-si so še vedno slabo v re je n e , tako da ne izdelajo nad 60 —80.000 cent. (5—7% dom. letn. izdelka) n a leto. Zelö m ajhen je pa izdelek ostalih 7 K oroških pla vilnic, izm ed kterih se nahajajo 2 nad Sovodnjem v dolih Jezerniönih (K rem sbruck in E ise n tra tte n ), 3 v Podravji (v Paterjonskem o k ra ji, in sicer v K ra jc i, v Reki pa v Lazih), ostale dve v Bajtiši (okr. Borovski) pa v Radetinu,-
- 34 —
Zarad dalje, draginje in m anjše železnatosti ru d (30—35% ), pom anjkanja kapitalov, stareje vredbe itd., delale so leta 1857 samo tri izmed teh plavilnic. (V K rajci, v T ratah in v B ajtiših; izdelale so 15—22.000 centov ali 1—3 % vsega dom. izdelka). T ako ni se tudi ponesla na velike razm ere sezidana in ugodno postavljena plavilnica v dolnjem D rav- berku zbog pom anjkanja rud za taljenje. Litino izdelujejo v plavežih (visokih in na kupolo) samo plavilnice Motniške, Jezerniške, T rebijska in B ajtiška. N ajveča livnica je Vald- šteinska.
b) K o v a l o se je železo do leta 1830 sploh v pečeh n a p ih a la , te r se delalo iz njega po stari domači navadi ( B l a t t a r b e i t ) kovno železo in jeklo. Še le po sezidanji pudlovalnega plaveža v B rančah leta 1830 obveljal je ugodniši novi način kovanja, in ž njim so začeli rabiti bo gata prem ožišča in šotišča. L eta 1857 bilo je v deželi že 13 večih kovalnic, izm ed k terih jih je bilo 6 pudlovnic z valjavnicami, 6 samih valjavnic in 1 pudlovnica; 5 jih je rabilo prem og in rušo v samih plavežih. Stale so pa pud- lovnice združene z valjarji v B rančah, v Štritinu , v P re valih (oba k ra ja v Pliberškem o k r.), pa v F rajd en b erk u (okr. C elovški), v P učejdu (pri Trgu) in v F rajb ah u — Rožčici (okraj R ožeški); vse tedaj na dolnjem Koroškem. Same valjavnice nahajale so se v Bistrici (okr. Borov.), v Crni p a v Lipici (okr. V elkovški); na gornjem K oroškem pa v T ratah (okr. Sovodenj.), v Jezernici (v okr. Beljaškim ) in v K osorinih (v okr. Št. Mohorskem). Skupaj so imele te fabrike 31 vignjev (ješ) za pudlovanje, 26 plavežev in 23 varilnih peči, 13 peči na zubelj, 80 parov valjarjev, 3 kladiva na p aro , 71 dratarnic in 8 nakel za žreblje. Največe razm ere j e im ela P revalska fabrika (13 pudlovnic, 11 v ariln ic, 15 parov v aljarjev, dve kladivi na paro) pa Pučejska in F rajdenberšk a. V B istrici pokovavajo po jugo- valeški metodi v m estejih in varilnih p e č e h ; ta m etoda porabi samo po 11 */8—12 kubičnih čevljev drevnega oglja na cent premoga. M anjše fabrike, fužine sploh pokovavajo v pe čeh (napihala), da-si z mnogimi popravami; nekteri se p a drže še stare dom. metode, tako im enovanega p ečen ja; delajo pa vse te fužine, se ve da, z malim vspehom. Zato jih je tudi
od leta do leta m anj. L eta 1851 štelo se jih je še 69 (z 221 ognji), leta 1855 samo 48, ki so bile na redko ra z tre sene po deželi, najgosteje v porečji Glinškem, K rškem , La- bodniškem Možiškem in B istriškem po dolnjem, pa v po rečji Bele in Žilice po gornjem Koroškem . Največ jih je bilo v okr. T rškem (na potoku Tibelu 9, v B ukavi 3) in v okr. B o ro v sk em ; v okr. K apeljskem bilo jih je 8, v Tr- biškem in Podklošterskem 6 (vse v porečji rek e Bele), v B eljaškem 4 itd. Vse te fužine skupaj so imele samo 157 kovalnih vignjev, 76 dratarnic in 40 nakel za žreblje. Vse je gonila voda, ko so imele veče fabrike že leta 1855 8 parnih strojev (mašin) z močjo 424 konj. K urjave se je porabilo 4,630.333' kub. lesnega oglja, 964.794 cent. ruja- vega prem oga, 8467° kub. d rv , in 2,036.945' kub. šote. Izdelek je iznašal 559.833 centov različnega kovanega in valjanega železa v ceni 6,489.544 gld., veče fabrike so za- popadene z več nego 4 milj. (63%). Sirovine se je iz delalo čez 800.000 centov; od tega so podelale valjavnice in pudlovnice več nego 460.000 centov. Cez 140.000 cent. se je podelalo na tu jem , in sicer v štajerskem Celtvegu, kam or se izvažuje vse sirovo železo iz Laboških plavilnic, da se rafinuje. N ajveč se je izdelalo šin železničnih — 233.350 cent. ali 43% vsega izdelka —, p a železa v protih ali šibah — 110.354 cent. (med tem 56.336 pudlovanega) — in je k la — 34.000 — kovanega in vlečenega. D ratu se je napravilo 31.535 centov, pleha (črnega) 17.705 centov, osi lokomotivnih 13.770, sirovega je k la 10.829 centov (li tega 264 cent.) žrebljev 4559 centov, ključavničarske robe 1311 cent., kovaškega železa ostalo je iz pudlovnic 64.115 c e n t., iz peči na pihalo 38.030 cent. V naslednjih dveh letih 1858 in 1859 se je zelč zm anjšal izdelek, zlasti šin pa osi, leta 1862 se je pa zopet povzdignil na poprejšnjo stopnjo. J e k la se pa izdeljuje vedno manj, (leta 1851 iz delalo se ga je še 65.460 cent.), čem ur je glavni vzrok po-