Vojvodstvo Koroško v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu

Biblioteka

UJK K ie l«

0506746

Vojvodstvo Koroško

v

zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem

spregledu.

Izdala in založila

Matica slovenska v Ljubljani.

---V LJUBLJANI.

N a t i s n i l J o ž e f Bl a z n i k . 1866

.

^pßüeie^im® JiöydfäjiJjdß j

Vojvodstvo Koroško

V

zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem

spregledu.

Po spisu

Jo žefa E r b e n -a.

Izdala in založila

Matica slovenska v Ljubljani.

---

OOO^OOO---V Ljubljani.

N a t i s n i l J o ž e f B l a z n i k .

K o r o š k o .

-wwvww--K o r o š k o , (lat. C arantanum , nem ški -wwvww--K ärnten) sta ­ rodavno vojvodstvo in nekdanje politično središče vseh slovenskih d e ž e l, sedaj kronovina avstrijskega cesarstva, leži med 30° 2 1 '—32° 45' vzhodne dolgosti in med 4 6 u 2 3 '—47 0 7' 29" severne širokosti. Najjužniša končina K o­ roške dežele je v južnem kotu K apeljskega okraja (kantona), blizo Jezersk eg a V rha (nem. Seeberg) pod 3 2 n 6 ' vzhod, dolgosti, najbolj proti severju pa ji sega eden izmed v r­ šacev Velikega Zvona na tiroljsko-salcburški meji (pod 30° 22' vzhod. dolg.).

Najzahodniše mesto je ondi, k jer stopa Zila na K o ­ roška tla (nad Tiefenbach-om), najvzhodniše pa tam , k jer jih D rava zapušča (pri Sv. Magdaleni). Zem ljepisna dol­ gost te dežele iznaša toraj 2 ° 24' ali 25-2 avstrijskih milj, nje zem ljepisna širina pa 0 n 34' 29" ali 1 0 9 avstr, m ilj; največa naraznost (med Velikim Zvonom in Sv. Magdaleno) dosega 26-5 milj, najm anjša (med sedlom Reichenav-skim , okraja T ršk eg a in K am enom , okraja B eljaškega) pa 5-7 milj. Ves obsežek deželnih mej se postavlja na 82-l milj, izmed k terih prihaja 31 milj na Štajersko, 15 na Salcbur- ško, 13-5 na K ranjsko, 11 na Beneško, 10 Tiroljsko in 1-6 na G oriško mejo. Meje te so skoro povsod visoke in pri- rodne ali postvarne.

Velikost vsega površja K oroške dežele se je po dav­ nem trigonom etričnem m erjenji in po dokončanih k ataste r­ skih delih ustanovila na 180-2636 □ avstrijskih ali pa 188-42 zemljepisnih m ilj; ima torej K oroško do malega e n o lik o

površino k ak o r Bukovina.

I. Svet ali tla.

T la K oroška so sploh visoka. Najviše mesto je V e l i k i Z v o n , po nem ški G ross-G lockner (12.444' nad m orjem ), najniže pa površina rek e D rave pri Sv. M agdaleni, k i pa še vendar im a 1000' nadm orske višine. Koroško kaže tedaj, kar se tiče veče ali manjše viscčine, prelepi razloček od 11.444'. D ežela K oroška je p ra v za prav celotina sama za se ali prelepa gorska k o tlin a , kakoršne je ni druge z enacim i razm erji v Planinah (Alpah), sestavljena iz lepega osrednjega hribovja in P odravske ravnine. V kotlino to segajo od vzhoda, severja in zahoda poleg m ogočnih gorä dolge rečne in jezerske doline in samo D ravske in Zilske sote­ ske jo odpirajo zavolj ložega druženja z deželami sosednimi. Manjšo enotnost, nego v goropisnem in vodopisnem oziru, kaže K oroško z ozirom n a zgodovinski svoj razvoj, k a r moramo pripisovati nje zemljepisni le g i ; vsled te lege je postalo nam reč K oroško od starodavnih časov preho- dišče vsakovrstnim narodom od vzhoda na zahod pa od juga na sever in narobe. —

Skoro dve tretjini K oroškega spadate k svetu osred­ njega pragornega pasa Alp ali Planin, druga tretjina pa k svetu ju žn ih apnenskih A lp ; osrednja ravnina ali gri- čati del dežele in niže doline imajo večidel tretjegorni svet, ravni pa starejšo in novejšo naplavino. —

1. P r a g o r n e ali p r v o t n e A l p e (Planine) zagri­ njajo sč svojimi masam i ves sever in nekoliko tudi osre­ dek dežele. Poteza, k i jih obm ejuje tako goropisno k ak o r geologično, drži po dolu zgornje D rave do B eljaka, odt od po severnem bregu V rbskega jezera do ogla, ki ga nareja stok D rave in K rke (tako da stoji Celovec še na pragornih tleh); od tod umiče se pragorni svet ogibaje se centralne ravnine in pogričja po levem bregu rek e G lin e, severno- zahodno na Št. J u ri zopet le za G lin o , dokler ne do­ seže pri Diirnfeldu z visokimi bregovi rek e K rke. — Od tod napolnuje se široko planoto k raj m ed K rko in Gorčico in nareja, zasukavši se p ri njunem s to k u na vzhod, više stegnjene hrbte nad Velikovcem do G rebenja, od koder mu je visoka cesta k Št. A ndreju prirodna m eja; potem ob- jem lje z visokim pobrežjem prostrani dol rek e Labodnice

— 3

-do nad V olfsberka, prestopa pod Labo-dom (Lavamiind) Dravo, zag rin ja, da-si prejenjavno, gorato pokrajino po obeh bregih zdolnje Možice segaje še čez deželne m eje — te r napravlja še nektere vršiče v naplavljeni ravnini okoli Dobrlevasi. — T udi mogočno Štaffberško brdo za gornjo Dravo spada k pragornim tlem, tako, da sta jim tukaj Belo jezero pa njegov odtok B ela ali R eka (Raggabach) pri- rodna meja. — Vsa ta okoli 140 Q milj velika tla obstajajo veči del iz bliščnika (Glim merschiefer) (na njem so tudi najviša slem ena v deželi na sev.-zahod), med kterim leži na levem bregu zgornje Bele po potezi potegnjeni od Dola na gornje Belane in od tod poleg levega brega dolnje Bele na T rebeznik in Sovodenj (Gmünd) do prehoda K ačberš- kega kam enina g n a j s imenovana. Gnajs sestavlja tudi vzhodno od Št. L enarta pomejne hrbte proti Štajerskem u in se nahaja celč za dol jno D ravo v dolih M ožiškega pogorja (v jugo-vzhodnem kotu dežele).

Kamenino g r a n i t je najti v celi tej masi zel6 po redkom a, nekoliko bolj po gostoma p r a g o r n e a p n e n c e i n š k r i l n i k e (apnenčne in kloritne), k i obrobujejo gnaj- sove mase na sev.-zahodni okoli in okoli po k ra jč h ; zato se pa razgrinjajo v znameniti visokosti čez ves kraj med Notranjo K rem co, R ad etinjem , Selcam i, Veitenfeldom in Blatnico, škrilniki, apnenci in peščenci premogove tvorbe, ki se tudi v sosednem Š tajerskem do gorenje M ure obilno razkladajo.

P r a g o m a m a s a n areja po deželnih m ejah pod starodavnim imenom T u r (Tauren) široka valjasta brda z obilo strm im i klanci, razrastki, visokimi jezernim i koriti in doli, nad k tere se spenja dokaj kljukastih slemen in vrhuncev , mnogo iz m ed njih z masami lednikov na sebi, ter podaja očesu prelepi pogled.

N o t r a n j o p o k r a j i n o napolnujejo pogosto razra- stena b r d a , k i so bodi-si že sama le dolge panoge pomej- nega h rb ta (kakor Golovec, Svinjska planina in druga) ali ki napravljajo zasebne več ali manj njem u paralelne skupke, ktere obrobujejo mnoge rečne in jezerne doline. T a no­ tra n ja b rd a imajo že spričo prim erne svoje niže ploščate in široke hrbte (zato se im enujejo sploh planine, in s a m o

tam k a ž e j o krivo č r t o , k j e r se n a n ji h g r a n i t n a h a j a ali 1 *

k je r strm č nad 7000' visoko). Notranjim skupkom p a m anj­ kajo niži prehodi in niža sedla, po čem ur se zlasti severno Koroško deli na posamne p re d e lk e , k tere stikajo samo doli, druzega z drugim , tako da je tu tudi vsaki politiški okraj n ekaki zasebni svet s prirodnim i mejami.

P r i m e r n a v i s o k o s t iznaša hrbtom na m eji 9 — 50 00', vrhuncem 12—5 5 00', prehodom ali klancem 14— 1000'. N otranja b rda imajo prim erno visokost v hrbtih 3— 6000', v vrhuncih 3 —8800'; v sedlih 2600—5800'. Pojem lje pa v. T urih visokost vrhuncev, hrbtov in sedel od zahoda proti vzhodu ta k o , da ni na vzhodu (k jer so tudi oži in strm ejši) skoro lednika med njimi.

a) G o r o p i s n o spada vsa krajina, ki jo meje doline re k Bele, D rave (od S ahsenburka do Spitala), Jezere, Krem ce potem krajina, ki jo m ejo : B latnica (Štajerska), Motnica, srednja K rk a in Gorčica pa mogočna P lanina Svinjska in ogromni (kakih 40 0 milj pokrivajoči) Golovec z nešte- vilnimi svojimi pan o g am i, k prelepem u pasu pomejnih T u r . Najviši vrhovi v tej gozdnati in pusti pokrajini so: naj- viši rog V. Z v o n a ; orjaška piram ida, k i jo obliva kolosalni lednik P a s t e r i c a ( 5 Q milj) strm i 12-444' visoko v nebo. — M a l i Z v o n , od ktereg a se (na bliščniku in gnajsu) neprerušeno vrstč ledniki do M a l n i š k e g a klanca 12.305'.

T u stoji na vzhodu B r e n n k o g l 9248' (lednik), pa za H o c h t h o r o m (klanec 8208'), vrhunec H o c h n a r r 10.236'; v o j v o d a E r n e s t 9348', za M alniškem ali M okropoljskem klancem (7560' v kloritnih škrilnikih) glasoviti A n k o g l 10.291' ( g n a j s ) , 1 s panogo ( r u l n o ) S a v l e k o m , ki na- polnuje prostirajoč se do D rave (K urji vrh 8186'), tla med dolinam i reke M alte, Jezere in B e le ; [najviša vrhunca 9747', pa 10.884' vrhunec planine Hochalm]. Z a A rlskim klancem , tudi na gnajsovem sv e tu , vzdiguje se ostrica M a r c h k a r (8910') in iz centralnega gnajsa sestavljena H a f n e r s p i t z (poslednji lednik alpski na vzhod) z vrhom 9684' visokim, od njega moli odrastek F a s c h a u n e r r o k (n aj­ viši ost. 8813') razgrinjaje se med dolinama reke Malte in Zgornje J e z e r e ; v m ejni kiti, do c e stn e g a , od tu do p re ­ hoda K ačskega (5030') je znam enit še vrh Steinwandkahr, visok 9110'; potem ima na bliščniku Hochfeld 8261'. Na

tleh apnencev, škrilnikov, pa premožnih apnencev, k tera je lehko spoznati od daleč po krivih robih in slemenih, stoji na meji mogočni K ö n i g s t u h l (7551) pa za Reiohe- navskim prehodom (5976') še viši E i s e n h u t (7721'); na notranjih hrbtih, pri kterih kopljejo izborno železno rudo, stoje vrhi K r k ( K r a k e n 5976'), krasna S i r n i š k a p l a ­ n i n a (5000'), K l o b u k (7357'), vrh Š t. L a v r e n c a (4020') in še drugi. Med sotesko B latniško (4848') in Novotrško (2074') se vzdiguje (že na bliščniku) najviši vrhunec K r a v n i c a (5624'), za njo p a , k je r se začenjajo poprečne S t a r o - d v o r s k e g o r e , vrhunec G rebenec (5526') in niže Št. Janez (3207'), (vse držeče proti jugu). Za Gorčico razprostira se proti jugu, 4 milje na dolgo in 2—3 milje na široko les­ nata in travna S v i n j s k a p l a n i n a (najviši v rh u n e c 6557') z rudno goro H iittenbrško (2900') pa z drugim i panogami, v kterih kopljejo najboljo K oroško rudo (Lelinska gora 5176' itd.); na južnem koncu imajo Delsše 3 6 27 ', visoka V arta nad Grebenjem 2487'. Z a Obdanskim klancem (1754') vleče se proti ju g u p o m ejn i h rbet Š t. L e n a r š k i h (glavni del gnajsovih) prim erno 4000' visokih gor z vrhu nci, ki se vzdigujejo tudi nad 7000' ( G o s t i n 7 2 9 0 ', Sturm kogI 6809', G r ö s t e n b e r g 6744', Ju n e k 4 4 6 0 ', Bärofen 5436' itd .); paralelno drži ž njim spojeni gozdnati G o l o v e c (naviši vrhunec 6759') čegar najniži odrastek, v rh Sv. Mag­ dalene, je še 3202' visok (nad samo Dravo).

b) N otranji zasebni skupki pragorni so od zahoda proti ju g u : pomejno , čuda lepo p o g o r j e V o g l i s k o , razprostirajoče se med dolinami re k Bele , Izele in D rave od Vel. Z v o n a, je zloženo iz bliščnika, (in iz okolnih klo- ritnih in apnenčnih škrilnikov) in ga je moč preiti skoro samo po Izelnem k la n c u ; izmed vrhuncev im a P eček 10.332'(južni lednik) in na južnem koncu Četen 7842'. S k u ­ pek K r e u t z e k s k i h gor (bliščnik, najviši v rh u n e c 8534') med Belo in D ravo spojen s prejšnjim pogorjem in n ep re­ hoden. V Z adravji je skupina S t a f f b e r š k a (najviši vrhunec 7016') tudi iz bliščnika, in bogata železne ru d e ; za jezerom M ilstatskim je M i l s t a t s k a planina (najviši vrhunec 6630') med Kamnico in Jezero (bliščnik). A m - b r š k a p l a n i n a , 5790', m ed Dravo, M ilstatskim jezerom

- 6

-in potokom T rebenjskim (Treffenbach); daleč vidljiva, lepa V i s o š č i c a , vzdigajoča se nad jezerom O sojanskim , z vrhuncem, visokim 6627'; K n e ž e v o - v a š k a planina med zgornjo K rko in Zabrdcem , spojena s p l a n i n o B a k o v ­ sko: najviši nje vrhunec (na zahodu) 6 7 6 8 '; njej nasproti Š t. V i d s k a p l a n i n a , z vrhuncem Scheebaurom (4147'); a l p a K r š k a med rekam a K rko in Vinico (najviši vrhunec Ho l m) . Vse te planine so iz b lišč n ik a , nekaj tudi iz gli- natih škrilnikov. —

2. Južno tretjino zemlje pokrivajo tla ju žnih apnen- čnih Alp, k te ra se popolnoma razlikujejo od osrednjih in severnih pokrajin.

a) G o r e Mo ž i š k e (M iesgebirge) (imenovane od Š tajerske strani tudi L j u b e l j s k e , od K ranjske pa K a m - n i š k e p l a n i n e ) narejajo zelo lepo visočino na ju g o ­ vzhodnem koncu dežele (pokrivajo k akih 16 □ milj), v njih se razprostira na vse strani obilo poprečnih dolov.

O sredek mogočnim tem goram je zložen iz dolomitov in iz apnencev, jurskih in triasnih, ki se spenjajo do 8000' visoko, napravljaje prostrane planinske ploščadi, slem ena in vrh u n ce, pred kterim i stoje na severni strani (med Kaplo in Možico) dolomitne planine in v rh i, z vršiči iz pisanega laporja (argila maga) in školjčnega apnenca, po- vežaje se naravnost v ravan okol D obrle-vasi; k ra j med dolom dolnje Možice in med D ravo pokrivajo, k ak o r lepo predgorje, gozdnati griči in planine zložene iz glinatih šk ril­ nik o v , k i sestavljajo tudi okoli D obrle-vasi nizko gričje. N otranji planinski apnenčni sv et, k i spada prav za prav k K aravankam (poglej niže) in ki krije v seb i, k ak o r le­ te, dokaj svinčene rude (v tako im enovanih lapornih R a­ beljskih skladih), je prim erno 5 0 00', in najviši njegov v r ­ hunec P e c a (6678') visok; pom ejni hrbti in planine so prim erno 6500', najviši njih vrhunci p a , nahajajoči se sploh v južnem kotu zemlje, tudi čez 8000' visoki ( S t o r ­ ž i č 6738', G r i n t o v e c na K ranjskih tle h , najviši vrh vsega pogorja, 8145'; K o č n a 8058'). Sedla po 3000—4000' v is o k a ; cestni prehodi na K ranjsko (čez sedlo „ Je zersk e g o re," 3802', pa čez dol reke K okre) in n a Štajersko (čez sedlo „T o lsteg a V rha") so dosti lehki.

b) K rajina med zgornjo D rav o , Belim Jezerom in reko Belo na severu in Zilo na ju g u , ktero zovejo obče: A l p e Z i l s k e , je eno samo mogočno pogorje.

T u n areja školjčnati apnenec široke travne ali gozd­ nate planote, k ljukasta slemena in 6—7000' visoke vrhunce, kterih južne strani so sestavljene poglavitoma iz pisanega peščenca, severne iz pisanega laporja (Rabeljskih skladov); v njih se koplje na obširno izvrstna svinčena ruda. Celi h rbet (8 milj dolg in 1—2 milji širok) se vzdiguje više nego segajo lesi, in na njem kipe v nebo 6 —7 0 0 0 'vrhunci. Najviši L ešanski V rh 8497', ■ J u k 5958', svrž Reifkogl 7470', G radišče 6450' in za Rutiškim razstopom , v kterem so same plavilnice za svinec (P liberk 2814), mogočna pla­ nina D o b r a č , visoka 6816'. P rehodi iz Z ilske doline k D ravi in v visoko podolje reke Bele držč se navadno suhih žlebov; taki prehodi so: od Kotoč k g. D ravberku, od St. Mohorja na Višprijane v G reifenburk, od Cač na P lib erk v Belo itd.

c) Nasproti Zilskim planinam se razgrinja po deželnih mejah za Zilo v podobi mogočnega ozidja apnenčno 'po­ gorje, k i se imenuje do soteske Pontabelske v dolini rek e B ele: A l p e K a r n s k e , za njo pa in zaP oziljem po do­ mače C a n i n a in K a r a v a n k e .

a) A l p e K a r n s k e so sploh niže, visoke so 5 — 7000', in so sestavljene na K oroški strani skoro iz samih škrilnikov, peščencev in premogovnih apnencev, še-le na vzhodnem širokem koncu bližajo se v svoji sestavi K a ra ­ vankam . Nad sprelepe, gozdnate, deloma strm e reb ri teh gor vzdigujejo se gola slemena in ostri vrhunci, ki so dali samo na enem k ra ji (med Kotočami in Tolmečem na B e­ neškem ) v dolini rek e Talm enta izpeljati (čez Plecken 4314') prehodno cesto. Izm ed obilo vrhuncev so znani po svoji višini: G a m s k o f e l 6690', K a m n a S t e n a 7950', P o - l i n i k 7356', H o c h w i p f e l 6906' in pri vzhodnem koncu Š i n a v e c nad Naborjetom 6396' pa K ok 6048'.

ß) Med doloma rek e Bele in Žilice stoji še silna p a­

noga poslednjega lednika v južnih Alpah, prostranega Ca- mna, sestavljena poglavitoma iz dolom ita, in na nje se

vzdiguje V i š j a G o r a 8448', K r a l j e v V r h 6092' in slavni rom arski vrh S v . V is a r j e 5646'.

d) Za dolino reke Z ile , po k teri drži k Predelskem u sedlu (3642') edina cesta, ki pelje n a Goriško, se vzdigu­ jejo 1 —3 m ilje na široko in čez 5 milj n a dolgo, kak or mogočno ozidje, p r a v e K a r a v a n k e , in spremljajo od Št. Jak o b a reko D ravo doA bolič, kazaj e povsod navznoter strme rebri.

Končavši nad dolom rek e T okre (Togernbach) in zgornje Možice razgrinjajo se pred apnenčnim hribovjem Možiškim. Jed ro tem goram, vidnim daleč iz K oroškega in K ranjskega, k i sč sključenim i obrisi svojega slem ena na obzoru podeljujejo očesu p rekrasni pogled, Š tajerski in liasni dolomit in apnenec, kterim a se pridružujejo na K ra n j­

ski strani nad dolom Save Podkorenske, premogovi apnenci in peščenci; na K oroški strani se pa kaže povsod plašč iz pisanega laporja (Rabeljskega) ali iz školjčnega apna in

deloma tudi iz pisanega peščenca (Verfenskih vrst). Te gore se odlikujejo tu pa tam tudi s prelepim i drev- natim i p re d g o rji, v k terih se pridno koplje svinec. Tudi na ju rsk ih apnencih so p ro stra n e, večidel z lesom obra- stene p la n in e , vzdigajo se pa na njih tudi gola slemena in goli v rh i; na njih so tudi najviši vrhunci, k ak o r p l a ­ n i n a Š v a b s k a 4722', K a m e n 5244', V a ž e 5748', K e ­ p a 6 7 8 0 ', G o l i c a 5802' pa nad cestnim klancem L j u ­ b e l j s k i m (4362') v nebo strm eča B e g u n š i c a 6522' in slednjič 6630' visoko sleme K o š u t a . Na školjčnem apnencu in na laporji vzdiguje se Kozinski V rh (Gäns- dorfer A lp e, ali Singer-Berg) 5 0 1 0 ', č r n i Vrh 5358'; in svinčnati Obir, čegar najviši vrh dosega 6774', in ki se ozira, k a k o r pravi ober (orjak) pod se na nizko P o d ra v je , nad kterim stoje še 2—3000' visoki vrhi („na Z ili" 2085' itd.). — D o l i n e v K aravankah so sploh poprečn e, in razun dola reke K okre in Bele (K apeljske) nič kaj znam enite; prehodi (edini L ju b e l, znan po svojih zam etih , 4362') so zel6 strm i in težavni.

3) P r e m o g o v n a t v o r b a , ki je tako popolno razvita na K ran jsk i strani K aravanek, kaže se tudi na Koroškem , pa še le za D ra v o , in sicer ne naravnost v stiku s

Ka-ravankam i, in sestavlja tudi tu samo niže planote. K tej tvorbi (formacii) spada zlasti zapadni najviši del Osojnice, nam reč gozdnate planote med D ravo in V rbskim jezerom in G lin o , z vrhuncem visokim 2628', sredi ktere stoji sloveči Vetrinj ali K lošter (V ik trin g ); k tej tvorbi spada dalje planota m ed Celovcem in Št. Vidom , nad ktero se vzdiguje vrhunec Št. U rh še 3570' visoko, in k i ima na zadnji svoji panogi ali rastliki razvaline K rnskega grada. Prem ogove tvorbe je slednjič tudi nizko brezimeno p o g rič je , ki se razprostira okoli Velkovca pred Svinj­ sko planino (1430'), in ki udobiva še le za Grebenjem iz- gubivši se s to planino povišeno po n ji, nad Labodom gorsko podobo, k je r ima vrhunec V i s o k o V a r t o — 2417', Vrh Sv. T rojice nad Labodom pa 1694'.

4) Vzhodni del Osojnice, s a m o l e p o pogričje, je že svet tretjegorni (Žihpolje 2 0 2 6 'j, ki se razprostira še na nasprotni strani D rave med Mohličami (Möchling) in Ti- hojem. T retjegorna tvorba, k i pokriva še dosti velik p ro ­ stor na K oroškem , obstaja tu poglavitno iz sladkovodnih apnencev, peščencev in obdelovalnih glin (neogen tvorbe), med kterim i se nahajajo tudi t u f i , tako imenovani gosav- ski skladi in apnenci kredne tvorbe. Iste kam enine ali gornine in zlepjenci sestavljajo tla vseh dolin, po kterih se pretak ajo veče re k e ; zlasti jih je najti po obrežji zgor­ nje in zdoljne D ra v e, Z ile , Bele in Ž ilice, po dolinah D olske Bele (do pod Vel. Zvon) Jezernice, M alte in gor­ nje Motnice (Bistrice) pa v dolu Olze ali S rebrnega po­ toka (ob srednji K rk i so eoceni) in po celi Labodski do­ lini in segajo celo v dolino srednje Možice. Povsod tod so že začeli kopati rujavi premog, veči del m ed opokami in lupljenci.

5) Diluvialne naplavljenine sestavljajo slednjič male ravnine v deželi okoli D obrlevasi (Junsko dolino), Grob- niško polje (Krappfeld ob obeh straneh dolenje K rk e pod starim Dvorom), Gosposvesko polje pri Št. Vidu (Saal- ali Z ollfeld), in T urje (Lurnfeld) med B eljakom in Osojnico po obeh bregih D rave. Ravno tako pokrivajo dolino go­ renje Možice okoli Crne (Schwarzenberg) in Preval. Na- plave aluvialne nahajajo se zlasti pogostoma ob dolenji

— 10 —

Glini in K rk i, pa po obrežji notranjih jezer in delajo tudi mocvire in m lake, v kterih se je napravila in se še n a­ pravlja stara šota. (Z astran visokosti teh k rajev glej vode).

II. Vode.

K o r o š k o kaže, kak o r v g orop isnem , tako tudi v vodopisnem oziru nekako celoto. Cez 98 % dežele spada k pom orju ali povodju Č rnega m orja, in sicer posrednje k Savskem u p o re čju , neposrednje pa spada 7 9 % tega k porečju Dravskem u. Domači pritoki rek e D rave (razun edine Labode in enega p ritok a rek e Motnice) izvirajo v deželi sami in v sami deželi izlivajo se tudi v D ravo. Cez deželne meje tečete samo potok K okra od sedla Jezerskeg a vrha na K ranjsko (naravnost v Savo) s porečjem velikim kakih 0'9 Q milj, pa na sev.-zap. rek a B e 1 a s porečjem velikim 1*5 Q milj , ki teče od Žabnic v okraji Trbiškem proti jugo-zapadu narejaje nekoliko dolin v Talm ent, tako da spada ta del K oroškega k povodju jadranskega morja. V Muro pa teče proti severju potok Blatnica s porečjem kakih 0-3 m ilje velikim. S pada tedaj 177-5 Q milj dežel­ nih tal k porečju D ra v e , k te ra pa kaže v svoji sestavi zarad kratk o sti južnih pritokov nekako enostranost.

1) D r a v i sami je v deželi dolgost 19-3 avst. m ilj, širokost 120—480', globokost 3 —42', padöO ' na 1 podolgo m iljo: med gornjem D ravberkom in Beljakom 440', med B elja­ kom in dolnjem D ravberkom 47 0 '; soteski ste pri starodavnih trdnih ključih K oroške dežele, gornjem in dolnjem D rav- berku; zavoj in so te sk a je p riS achsenburku, m očvirjev Ju n sk i dolini itd. Nje dolina ima do B eljaka gorsko podobo, niže je prostranejša, da-si ima rek a zdaj na levo zdaj na desno vedno visoke bregove. P odravje imenuje se d o S a c h se n b u rk a g o rn j e, do B eljaka d o l n j e P o d r a v j e , odR ožeka do ustja Železne Bele R o ž (Rosen thal), niže do L aboda J u n s k a d o l i n a , pri B eljaku T u r j e . Po celi rek i plavajo samo plavi, vožnja z ladijam i se začenja še le pri M ariboru na Štajerskem , da-si bi jo lahko naredili vsaj do B eljaka ladijam pripravno, k a r bi bilo na veliko korist deželi; p a zastonj se je po­ ganjala do zdaj za to stvar Celovška kupčij ska zbornica. T ik D rave sto je : gornji D ravberk 1910' visoko ,

Greifen-- 11

-burk 1810', Sachsen-burk 1704, Spital 1689', P aterjon 1521') Beljak 1481', Svetna-ves (W eizelsdorf) 1366', K rižentaver (K irschentheuer, blizo Borovelj) 1306', doljni D ravberk 1097'; v ravninah in v pogričji Podravskem (na tretjegor- nem novem naplavu (Klance) pri Dobrli-vesi) 2234', Holm 1916', G ornje Libuče (nad Pliberkom ) 1168' Velikovec 1430'.

2) P rito k i D ravski so n a levi strani precej dolgi in vodnati; scejajo se bodi z lednikov ali se žive iz neštevil- nih gorskih virov in potokov; so pa zarad naglega pada prave bistrice ter po tem takem niso za ladije, vendar po obilnosti naglo deroče vode im enitni za narodno gospodar­ stvo. Po njih dolinah živi večina prebivalcev K oroške deželo, tako da spadajo one k najbolj ljudnatim krajem na desnem bregu K oroškega. P rito k i so skoro vsi (razun Z ile, Kapelj ske Bele in Možice) k ra tk e gorske bistrice (s tekom 1 ali k večemu 2 milji dolgim ), njih doline so tedaj tudi kratk e, so pa, k e r njih gore imajo obilo svinčene (in železne) rude, po nekih straneh sila važne za narodno gospodarstvo.

3) N a j v e č i p r i t o k i n a l e v e m b r e g u s o: a) 10 milj dolga B e l a , vodnat odtok lednika Pa- steričjega, s krasnim i slapi svojih pritokov (slap Leiterbach je v treh pragih 200' visok, K osniški slap in brizgalec tudi 200', D evičin Skok in slap C irkniški pri D olah 6 0 0 '); pad jej je 350' na 1 podolgo miljo. Iz liv a se v D ravo pod Sachsenburkom . V nje dolu im a Sv. K rv (H eiligen­ blu t, rom arski kraj pod Vel. Zvonom in eno izmed naj- viših prebivališč v A vstriji) 4 1 1 4 ', Bela sama im a tam 3950', Dole pri Beli 3249', Zagorica (2958 pri Beli) 3661', Vogliče 4411' (pri Beli 2700') Lainach 2721', Gor. Belane 1992', Malniče 3036'.

b) J e z e r a , z lednika H afnersp itze, 6 milj dolga (se slapoma Fallbachom in Gössfallom) in s padom 3337' (556' na 1 miljo); največi nje pritoki na desnem bregu s o : M a l t a (od A nkogla) s krasnim slapom potoka Lesnega, in na levo v obrtniškem oziru zanim iva K r e m c a in po­ tok R a d e t i n s k i (Radenthein) ali K a m e n i c a , ki živi veliko jezero M ilstatsko. V Jezerni dolini s t o ji Rennweg

12 —

(pod K ačberkom ) 3405' visoko, Ljubno 2562', Sovodenj 2172' (v dolu potoka K aškega), Št. P eter 3600'.

c) P o t o k T r š k i (F eldkirchen), narejaje veliko jezero Osojansko se spomina vrednim potokom T r e b e n j s k i m .

d) V e l i k a K r k a , glavni domači pritok rek e Drave, izvirajoča pod Königstuhlom iz planinskih vodnjakov s (v geologiškem oziru) zanimivo in gor. B elski podobno podložno dolino, s 2' široko sotesko pri St. T rg u , se za­ vojem pri M edvodah in s prostranim i m očvirji v svojem dolnjem teku, je 16-3 avst. milj dolga, široka pod St. J a n ­ žem 5 0 —80' in pada prim erno po 20'. K otlina tretjegorna (tretjetvorna) pod Starim Dvorom se im enuje G r o b n i š k o p o l j e (Krappfeld). Izm ed nje desnih pritokov odlikuje se edina vodnata G l i n a (G lan), prihajoča od K ostanja iz bliščnika, dolga 7 milj , s potokom V i n i c o na levi in z B l a t ni c o (na njej Blatni grad) pa G l i n i c o , ki je odtok jeze ra V rbskega na desni stran i; na levem bregu teče v K rko B i s t r i c a ali M o t n i c a (pri Medvodah) O l z a in G o r č i c a . V dolini rek e K rk e stoje: Stari D vor 2245' visoko, v dolu Motnice Breze 2015', Celovec 1407'.

e) L a b o d a ali L a b o d n i c a (Lavant) teče po dolini enacega im ena (ki je n ajširji, najtoplejši in najrodovitniši predel na Koroškem ), je 6 milj dolga, prihaja iz Š tajerskega od planine Št. V enceslavske z m ajhnimi pritoki. V nje dolini stoji Reichenfels (na sami meji) 2022', Št. L en art (stolp) 23 0 2 ', Volfsberk 1519', Št. A ndraž 1418', Št. Pavel (stolp) 1196', L abud 1100' visoko.

4) N a d e s n e m b r e g u j e :

a) P ervi važni pritok B e l a (P aterjonska) ali R e k a z malim jezerom B elim ; je največi desni pritok D ravni.

b) Z i l a n areja ravno in krasno podolžno dolino, ki se im enuje nad Kotočani L e š a n s k a n i ž e g o r n j a i.n d o l n j a Z i l s k a d o l i n a , in je 12 milj dolga in pri ustji čez 100' široka. Nad P o d r t j e m (Schtitt) im a zna­ menite brzice in grozno skalovje, ki je postalo leta 1348, ko se je utergal D obraški vrh te r pokril tu dva trg a in 17 vasi. P rito k i njeni so: V i š p r i j a n s k i p o t o k (Viš- prijani 2454') na levo, na desno pa Ž i l i c a od Višje gore, in B l a t n i p o t o k , ki nareja soimeno jezero ali bolje

— 13

y

soimeni močvir. V Zilski dolini stoji St. L avrenec (najviša K oroška naselitva) 4398' viso ko, St. Jak o b 2704', Kotoče 2296', M uta 2273', Št. D aniel 2233', Št. Mohor 1913', Dro- polje 1825', Št. L enart 1561', B istrica 1701'. V dolu K a­ nalskem stoji N aborjet 2177' visoko , v Zilični dolini R a­ belj 2885', Žabnica 2412', T rb iž 2365', Potabelsko sedlo 2479'.

-c) P od Zilskim ustjem je (razun L j u b l j i c e , ki p riteka z Ljubija, in potoka Borovskega) prvi veči pritok D rav ski rek a B e l a ( Ž e l e z n a ali K a p e l j s k a B e l a ) dolga tri milje, ki prirodno meji z dolinama svojih p rito ­ kov L ipena in Obiršice, Možiške gore in K aravanke; potem pride majhen in neznaten potok P e c pa zarad svoje go­ spodarske in geologiške važnosti glasovita M ožica, dolga 4 milje, k i se steka prijem ši Štajersko Mislino (Missling), izlivajočo se va-njo od Slov. G radca pod dolnjim D ravber- kom v D ravo. V dolinah tega planinskega sveta stoji Celje (za Obirom) 2925' visoko, K aplja 2150', P lib erk 1140'.

5) J e z e r je na K oroškem sila m nogo; dele se pa na dve skupini, ki se odlikujete po začetku in važnosti. —

a) J e z e r a p l a n i n s k a napolnujejo visoka korita, ki se nahajajo zlasti na T urah pod glavnim grebenom med razrastki, na začetku poprečnih dolov, in ki jim je podoba nekakih nepopolnih dolin (kakor na Višnih T atrah, v Šu- mavi in drugod v Alpah). T i vodnjaki (plesa) dobivajo vodo iz virov in m anjših potokov in bivajo sami izvor po­ tokom in re k a m , sprem inja se jim pa po nanosu gorske prodine v e lik o st, število in globokost. V porečji Bele so skoro vsi potoki jezersk i; m ed jezeri se odlikujejo, bodi si po velikosti, bodi si po divji in krasni okolni prirodi jezero C r m n o (nad Sv. K rv jo ), jezera C i r k n i š k a (nad Dolami), kotlu podobno in črno jezere nad Kolbnico. Na vrhovini reke K rk e nahajajo se (5470' visoko) jezera T urska, na virji Gorčice D i v j e j e z e r o , n a virji Labodnice j e ­ zero L a b o d , 5890' visoko. T udi K arnske alpe imajo ne­ koliko tem podobnih jezer. —

b) J e z e r a n i ž i n s k a a l i v n i ž a v i niso tako po- gostoma k ak o r pogorska, so pa prostranejša. Ta so po­ stala v poznejši geologiški dobi po premem bah v sestavi

- 14

-jurskih in premogovih apnencev (k o s e je povzdignil osred­ nji pas Alp). Vsa ta jeze ra se nahajajo v podolžnih dolih in so vsa re čn a; globokost jim je različna, niže njih obrežje biva blatno. V eča jeze ra s o :

a) B e l o j e z e r o , ktero n areja re k a Bela (2190'), dolgo 3 ure, široko 1/4 ure pa na zahodnem koncu blatno. (O njegovi geologiški važnosti poglej zgoraj).

ß) M i l s t a t s k o j e z e r o (1900') se p ro stirap o d gozd­

natim i ploščadm i planine M ilstatske 3 ure na dolgo in ’/2— 1 ure na š iro k o ; je 900' globoko in ga imajo za najlepše na

Koroškem . —

y) O s o j a n s k o ali O ž e v a n s k o jezero (1543'), je

dolgo 2V2 u re , ima visoke in lepe bregove, ki dobivajo posebno lastnijo po prestari opatii Osoje (Ossiach), stoječi na južnem rtu.

<5‘) Z a b r d s k o jezero v dolini potoka T rebenjskega. s) V r b s k o ali C e l o v š k o jezero (1400'), dolgo 2-3 milje, prim erom a 635° široko, globoko 45°. Razpro- stiraje se v ravni potezi med Celovcem in Beljakom poleg najvažniše ceste in tako važne železnice, v tem ko se po njem vozijo parniki ter ga obdajajo ljudnati k r a j i , bogati na prem ogu in na šo ti, im a to jezero veliko znamenitost v narodnem gospodarstvu K oroške dežele. —

C) Na tretjegornih tleh nahajajo se tudi še na sev.- vzhodu jeze ra v porečji re k Gline in K rke pa n a jugu množica jezerc (ples iztočnih in rečnih), na priliko: P l e ­ s i š č e (1750' visoko, južno pod V rbo), H o d i š k o plešo in druga. —

tj) B l a t s k o jezero (F aaker-S ee) za D rav o, tudi na

tretjegornem svetu, im a lepo okolico, toda m očvirna je.

III. Podnebje.

Podnebje Koroško je zbog visoke in centralne lege cele dežele, zbog prostranosti gozdov in orjaških snežnikov in lednikov po m ejah in po notranjem , pa zbog prostranosti pragornih tal, sploh mnogo ostrejše nego podnebje sosednih dežel, k i so bolj nizko položene.

1) P r i m e r n a ali s r e d n j a letna toplota sega po dosedanjih zapisih v deželi (na 18—20 mestih) najviše do

- 15

-6° R., k a r je toplota severnega Češkega,, ktero leži 4 ° bolj proti severju.

a) S e v e r n e d o l i n e zaklon jene proti zahodnim (tu zlasti mrzlim) vetrovom pa odprte poldnevnem u solncu in južnim (če tudi v deželi zarad pogorja, k i gradi deželo proti jugu, precej redkim ) sapam , so najtoplejši k ra ji na Koroškem . Njih srednja letna toplota iznaša 5-5—6 ° R. in se razdeljuje precej somerno na celo leto. Gornje Belane v dolini reke Bele, 2 0 1 1 'visoke, imajo + 5-3 4° prim. letne toplote, Ljubno (nad Sovodnjem) skoro +5-4 °, Stari Dvor + 5 -4 1 0 R .; Št. Pavel v L abodski dolini, k tera je najtoplejša K oroška pokrajina, +5-97 0 R .”

b) Osrednjem u pogričju in osrednjim ravnim, na ktere bolj pritiskajo vetrovi in dežji (zlasti zahodni in severni) iznaša v kljub razm erni nižini in prirodni gorkoti tal, naj- viša srednja celoletna toplota samo +5*6 °R . Celovec ima +5-61", Vrh pri Št. Vidu 3301' visok še +5-28 ", Št. J a ­ kob (pri K rki) + 5 -1 7 0 R. V dolnji Zilski dolini imajo Dropolje + 5 '5 0 °, V išprijani + 5 -0 4 5 ° srednje let. toplote.

c) Na severni strani K aravanek in M ožiških gor pa po njih nižemu podgorji in njih dolinah stopa srednja letna toplota samo do + 5 " R . visoko (najniža opazovalnica na Obiru, O bir I. 3879' visoko, ima +5-01", Žabnica +4-91°); tudi v gornji Zilski dolini pa v gornjem Podravji ne sega srednja letna toplota više (v Št. Jak o b u +5-26 ", v Sachsen- burku +5-3 " R.).

d) Na najvišem Zilskem (v Lešanih) pa po viših krajih severnih dolin in v njih poprečnih dolih stopa srednja letna toplota samo nekoliko čez + 3 0 R. (Št. Lovrenec im a +3-38", Št. P eter p ri najgornjiši Jezernici + 3 -2 5 " in Sv. K rv + 3-02°, Malniča p a š e + 4 -5 0 °); to letno toploto imajo tudi više planote v deželi (4000—5000' visoke) zlasti na apnencih (opazovališče (Obir II. 5001' vis. ima še + 3.2 6 0 R.).

e) K raji, ki se spenjajo nad 6000', imajo v obče + 0 -0 0 R. srednje letne toplote (Obir III. 6462' visoko ima je +0-12 0 R.).

2) K r a j n o s t i d n e v n e t o p l o t e so po vsi deželi precej zn atne; po (celo) letnem prem eru i z n a š a ju tra n ja to­

- 16 —

+3-48", n a O b iru I . + 2 -6 6 °, v Št. P etru + 1*840 v Št. Lov­ rencu + 1-05°, na Obiru II. + l -8 6 ° R .; toplota poldnevna na omenjenih m estih: + 8 -5 6 °, + 8 -7 2 °, +9-56 °, +9-85 °, + 6-40°, +7-47°, + 7 -3 3 ° ; večerna toplota: +4-92 °, +5-34 °, + 4 -3 0°, +3-73", + 2-25", + 2-02° in +2-33 R.

K r a j n o s t i l e t n e t o p l o t e niso velike; toplota je precej prim erno razdeljena na celo leto in na letne čase, k a r je treb a zlasti temu pripisovati, da na K oroškem mnogo dežuje in da je dežela od vseh strani zaprta. V S ta­ rem D voru biva najviša toplota +21 ‘0 ° R. (julija meseca), n a jn iž a —13-9° R. (decem bra); v Št. Pavlu 4-22,0 ° pa — 12-0° (decem bra); v Sörgu (nad Št. Vidom 2466' visoko) + 2 + 5 0 pa — 12-0° (novem bra); v Celovcu + 2 4 -2 ° pa — 15-2° (julija in decem bra); na O biru 1. + 2 4 -0 ° p a '— 1+0® (julija, decem bra); v Št. P etru samo + 1 9 -1 ° pa —124 0 (julija, d ecem bra); v Št. L ovrencu + 21*4 pa —13-3® (junija pa m arca); v D ropolji +23-2 p a —12-2 (avgusta, januarja); na O biru II. 22,0 ° p a — 2 1 0 (avgusta, marca) ; na Obiru III. + 2 2 ‘0 ° pa —20-0° R. (avgusta, m arca). N ajtoplejši mesec biva navadno v celi deželi j u l i , najm rzlejši na S e ­

verji že decem ber, kedaj celö novem ber; na jugu jav lja se dvoji m inim um : decem bra in m arca meseca. Ja n u a r in februar bivata zlasti v severnih dolinah po padlem snegu m irna in jasn a. V Starem D voru ima najtoplejši mesec ju li +12-63 0 R., najm rzlejši decem ber —3-35° R. prim. mesečne toplote; v Št. P avlu juli +14-23° R., decem ber — 5-75° R .; v Celovcu pa + 13-97° pa —7-45° R . ; v Št. P e tru je avgust najtoplejši +10-52° R. in novem ber naj- m rzleši —3-15° R .; v Št. L ovrencu ima juli +10-65° pa novem ber —3-52 ° R . ; na O biru ju li + 7 -7 9 °, novem ber — 6-03“ R. K ak or se vid i, kažejo osrednje ravnine največo toplotno razliko.

3) L e t n i č a s i so precej enolično razdeljeni po de­ želi. Z i m a trp i skoro v celi deželi (celo v Labodski dolini) po štiri mesece (od novem bra do m arca), v južnih gorah tudi po pet mesecev (od novem bra do a p rila ); ne biva pa

V obče tako h u d a kak o r je dolga; k a jti dolgi snegovi in zavetje dolin jo delajo voljnejšo : v širjih dolinah (tudi v Labodski) pa na osrednjih ravnih biva ostrejša. —- V Starem

— 17 —

D voru ima —1-68°, v Št. Pavlu —2-07 v Celovcu —3-08 °, v Št. P etru —3-61 °, v Št. Lorencu —2-22 °, na O biru III. —4-89° R. prim erne toplote (na obeh poslednjih m estih je zima petm esečna, v Št. P etru pa v Št. Lovrencu si je zelo enaka). —

P o m l a d trp i navadno tri m esece, na južnih (ne pa na severnih) viših ploščadih samo po dva m eseca; pom ­ ladno vrem e je sploh zelö nestanovitno. Om enjeni kraji imajo to-le srednjo pom ladansko gorkoto: Stari D vor + 5-42°, Št. P avel + 5-45°, Celovec +6-16, Št, P eter +5-20°, Št. Lovrenec + 5 -1 2 0 (samo aprila in m a ja ), O bir III. — 0-82° R. (samo aprila in m aja). —

P o l e t j e trp i povsod po tri m esece, je vse tri m e­ sece enako in voljno (po velikih dežjih ju n ija meseca.) Srednje poletne gorkote im ajo: Stari D vor + 12 .57 °, St. P a v e l '+ 13-61°, Celovec + 13-80», Št. P eter + 9 -7 3 » , Št. Lovrenec +9-91", O bir III. +7-50 ° R. —

J e s e n biva povsod po deželi prim erno toplejša od pom ladi; jesen je suha, pa navadno k ra tk a (trpi po 2 m e­ seca) in povsod precej enako topla. Nje prim erna toplota iznaša v Starem D voru + 8 -4 2 °, v Št. Pavlu + 8 -7 0 °, v Celovcu + 8-86°, v Št. P etru 5-54° (skoro kolikor spom­ ladi), v Št. Lorencu +5-80°, na Obiru III. + 2 -1 1 0 R.

4) T i š Č a n j e z r a k a biva po notranjih krajih okoli 3 20'“ (minimum m arca 310'“, maksimum decem bra 327 '“), tišcanje soparov ali p ar 3 “ ' (minimum decem bra 0 -3 “ ', maksim um julija 7 '“ ), srednja l e t n a v l a ž n o s t 80 (mi­ nimum ju n ija 28).

5) Obilnost p a d a v i n e prihaja odtod, k er ima de­ žela K oroška centralno in visoko lego v Alpah, k er se od­ likuje z mnogimi gozdi, in leži razm erno bolj proti ju gu iznaša pa po srednji prim eri po 34.45“ ' na leto.

a) P ad a pa pomladi prim erno 98-49“ ' dežja in snega; po letu 140-40'“, jeseni 128-52///, po zimi 50-79'“ dežja in snega, ali po 23-6, 33-6, 30-7 in 12-l°/0 vse padavine. Koroško spada toraj pod pas poletnih dežjev.

b) Najmanj dežuje v severo-zahodnem kotu dežele (v Labodu) t. j. med 20 — 25“) v Starem D voru 25“, v Št. Pavlu 24“ ) ; v porečji K rke pa v Ju n sk i dolini biva

— 18

-davine 25—3 0" (v Št. Jak o b u pri K rk i" , v Linču 27", v L abudu 2 8 " ); v celem gornjem in srednjem P o d rav ji, v doljnem porečji Bele in J e z e r e , v gornjem Z ilsk em , po sredi zemlje in pod M ožiškimi gorami med 30—3 5" (v Zagorici 3 0 " , v B elanah 3 3 " , v S achsenburku 3 4 " , v Lešanskem Št. Jak o b u 32", v Višprijanih 34", v Celovcu 35", v P liberku 35 "); v podnožji severnih lednikov biva po 40 — 45" prim . letne padavine (v Št. P etru 4 0"), v K arnskih A lpah in K aravankah zlasti na ju g u čez 5 9 " , (v Črnem

52", v Dropolji na dolnjem Zilskem 56").

c) D ni s padavino biva na leto prem erom a po 124, največ v Št L ovrencu 143 p a v D ropolji 135; v G ornjih Belanah jih biva 126, v Št. Pavlu 126, v Št. P etru 121, v C e lo v c u ll7 , v S ta re m D v o ru 1 1 4 . — S n e ž n i h d n i biva v celi deželi po 35 na leto, največ v Zilskem (v Št. Lov­ rencu 76, v D ropolji 4 7 ); v G ornjih B elanah 4 5 , v Št. P e tru 38, v Št. Pavlu 29, v Celovcu 25, v Starem D voru 23. V Št. L o v re n c u , k je r sneži razun mesecev junija in oktobra skoro celo leto, biva največ dni sč snegom meseca novem bra (1 8 ), k ak o r sploh v celi deželi; pa tudi m aja meseca mete sploh po celi deželi.

6) a. M e g l e so navadne po vsem Koroškem . N aj­ več na leto jih biva po severnih in južnih dolinah in po sredi zemlje (v Starem D voru 20, v Celovcu 6 8 , v Št. L ovrencu 31; najbolj visoko na severji so sila redke (v Št P etru samo 16 na leto).

b) Nevihte (viharji) pritiskajo večidel na notranje kraje, v tem ko so jih više pokrajine navadno proste. V Celovcu jih biva po 33 na leto (največ junija), v D ropolji 28 (v Št. L ovrencu pa samo 9), v Št. Pavlu in v Starem D voru po 23, v Gor. Belanah 10, v Št. P etru samo 7.

c) T oča pobija najbolj pogostoma po južnem koncu zemlje, zlasti po Z ilski dolini (okoli bt. Lovrenca po lOkrat, okoli D ropolja po 5 k ra t na leto) p a po notranjih krajih (okoli Celovca in G ornjih B elan po 3 k r a t) , najm anj po severnih pokrajinah (v Št. Pavlu 0-83, v Starem Dvoru po 1’40, v Št. P etru samo po 0-33krat).

7) V severnih dolinah vlečejo večidel severni vetrovi v Starem Dvoru po 3 9 , v Št. P etru po 38 dni na leto),

— 19

pa južni (po 20—30 dni na leto); po sredi zemlje pa po vsih podolgih dolinah, k i drže od zahoda proti izhodu, p re ­ magujejo močno zahodni pa vzhodni vetrovi (v Celovcu po 41, v St. L ovrencu po 48 dni na leto). — S l a n e padajo po vsi deželi že septem bra in kedaj celo m aja meseca. — P l a z i so pogostoma na K aravankah pa na Zilskih Alpah (toda samo na ju žn i strani po južnih v rem enih); bolj redki bivajo na severji.

IV. Prirodnine.

1) R a s t l i n s t v o im a v obče srednje-evropske last- nije z lastno alpsko odliko. T la z rastlinjem segajo po južnih straneh vselej po 150—-250' više nego n a severnih brežinah. Pšenica in debeljača ali turšica rodi samo po naj- nižih k rajih (1000 — 2100' vis.); v severnih dolinah pa tudi više (okoli Zagorice do 3400', toda m alokod); rž do 3000' visoko, oves do 4600'. G o z d i l i s t o v c i rastejo do 5200' (bukovje samo d o 500 0 '); b o c k o v j e ali d r e v j e h o j e v o do 5900' (na južni strani celö do 6200'), c r e t j e do 6400', planinske rože do 6600'. Meja večnega snega začenja na južni strani 9100', na severni 8900 visoko; ledniki ne se­ gajo na Koroškem (zbog položnosti na ju g ) pod 6000'.

2) Ž i v a l s t v o ne odlikuje se v ničem od občne svoje podobe v alpskih deželah. (O kopaninah poglej niže).

3) R u d n i c e ( m i n e r a l n i v r e l c i ) pa t o p l i c e n a­ hajajo se po K oroškem poredkom a. N ajčešče so slatine ali kiselice, zlasti v dolini L abodski (v okrožji Št. L enart- skem 4, v okr. Volfsberškem 3). Najbolj znane s o : želez- nata kiselica v P rebeli pa kiselice pri Št. L enartu, v D o­ bravi (blizo V olfsberka) in v Beli (blizo Železne K aplje, 4" R ., s toplico 7° R.). V Toplicah pri B eljaku so dvojne toplice, ki imajo po 2 1 ° R. in k terih voda je nekoliko apnata in krem enata. V išprijanski vrelci imajo v sebi de­ lov premogovih, žeplenih in železnih.

V. Prebivalci.

L eta 1857 se je štelo na Koroškem vsega ljudstva 332.456 glav ; in k e r se j e našlo, da iznaša srednji p rira ­ stek po 0.589°/o na leto, zato sme se deti število

valcev ua Koroškem konec leta 1864 na 349.047 duš. D o m a č i h p r e b i v a l c e v bilo je 1856. leta 324.325 glav — 97-6% (od teh jih ni bilo pri domu 37.189 ~ ll* l° /0)7 bivajočih tujcev 45.320, to je, 12*4% vseh prebivalcev.

1) L j u d n a t o s t je kazala 1857. leta 1844 duš na 1 □ m. avst. (najm anja ljudnatost za Solnograškim, Tirolj- skim, Dalm acijo in Granico). P rihaja pa to od tod, k e r j e n a K oroškem premalo rodovitnega in preveč pustega gor­ skega sveta, te r pom anjkuje dovoljne h ra n e; tudi so temu nekoliko k rive nektere posebne šege v društvenem in rodbinskem življenji na Koroškem.

a) Izm ed 28 političnih okrajev (kantonov) so prav po prirodnem pravilu najbolj ljudnati t i s t i , k i se prostirajo po rodovitem in toplem P o d rav ji, po dolnjem predelu Zilske d o lin e , po T urji, po G robniškem in Gosposveškem polji pa po Labodski d o lin i, tedaj po okrajih, v k terih je obrtnost in rokodelstvo doma, ali k i leže okoli historičnih deželnih središč. — O kraj Rožeški ima 2999, Celovški 2989, B eljaški 2988, V elkovški 2975, Št. Vidski 2722, P liberški 2698, Št. P avelski 2681, VolfsberSki 2579 in Podklošterski 2544 prebivalcev na 1 □ miljo.

b) Njim se bliža glede ljudnatosti okraj Dobrloveški v Ju n sk i dolini z 2380 ljudmi na 1 □ m. pa dolina srednje K rk e in G orčice, to je, Starodvorsko z 2294 pa Svinjsko z 2095 prebivalci n a 1 Q miljo.

c) Sredno ljudnatost K oroške dežele kažejo še: okraj Špitalski s 1934, T ršk i s 1924, Št. L enartsk i s 1762, Bo- rovski s 1707, Št. Mohorski s 1528 in B režki s 1522 p re­

bivalci n a 1 Q m iljo, ali pa d rugače: dolina in pogričje okoli Glinice, del gornjega Podravja, dolina srednje K rke, Zile in gornje L abodnice, to je , k ra ji, ki se z Borovsko okolico vred odlikujejo v obrtniškem oziru.

d) N ajpustejši k ra ji (pod 1000 preb. n a 1 Q miljo) s o : dolina in planina okoli gornje J e z e re , ali okrožje So- vodenjsko s 680 preb. n a 1 Q m iljo, zlasti p a visočina okoli B elske doline (okraj B eljanski s 671 in Vogliški s 607 preb. na 1 □ miljo), v tem ko imajo no tranja K ršk a in Z ilska dolina pa predgorje gor K arav an ek , da-si na­ klonjene na sever ali čez 1000 duš na I □ miljo (okrožje

-— 21 —

K rško 1410) ali to število vsaj skoro dosegujejo (K apeljski okraj im a 9 8 0 , Kotoški v gornji Zilski dolini 943 preb. n a 1 □ miljo). V ogliški okraj je se sosednim M aterškim na Tiroljskem (s 483 preb. na 1 □ miljo) n ajpustejši kraj v celi A vstrii in v celem planinskem gorstvu. K e r so se pa skoro vsi prebivalci z a rad podnebnih razm er in zarad prostranosti gozdov, paš in nerodovitega sveta (glej niže) vselili po dolinah in dolih, zato je videti Koroško kako r dežela z obilnim ljudstvom, k je r se v n ekterih dolinah vas vasi drži.

2) S p o l . K ar se tiče spola, prem aguje, k ak o r sploh po Alpah, da-si ne za mnogo, ženski m oškega. Na 169.602 ženskih pride 154.723 moških ali na 1000 moških 1095 ženskih. P revaga ženskih je vendar po občnih statističnih zakonih veča v Celovcu in po druzih mestih, k je r prihaja na 1000 moških 1205 ženskih, nego na km etih, k je r pri. haja na 1000 m oških 1093 ženskih.

3) D o b a a l i s t a r o s t . V otročjih letih se je n a­ hajalo leta 1857 na K oroškem 62.757 moških pa 62.473 ženskih) ali 1 2 0 2 % m oških in 1 1 0 2 % ženskih vsega domač, prebivalstva); 6 —14 let starih je bilo 24.219 m oških in 24.443 ženskih ( = 1 5 0 8 % moških in 1 4 4 1 % ženskih); 14—24 let starih 29.431 m oških in 32.462 ženških ( - 1 9 0 2 % moških in 1 9 4 3 % ženskih); doraslih, to je, 24 — 40 let starih 35.938 moških in 43.091 ženskih (— 2 3 0 3 % moških in 2 5 4 1 % ženskih); 40 - 60 let starih 3 4 0 6 2 m oških in 37.374 ženskih ( = 2 2 0 1 % m oških in 2 2 0 3 % že n šk ih ); čez 60 let bilo je 12.482 mož in 13.211 žen • = 7‘79% in 8 0 7 % ženskih vsega domačega prebivalstva. V naj- k repkejih letih — 24—60 let starih — bilo je toraj 70.000 moških pa 80.802 ženskih — 4 5 0 4 % vseh moških in 4 7 0 4 % vseh ženskih izmed domačih prebivalcev.

4) N a r o d n o s t . Glede narodnosti je domače p re ­ bivalstvo K oroške d e ž e le , ki je bila nekdaj središče sta­ rem u slovenskem u svetu, zbog tisočletne združbe z nem ško državo, in zbog silnega ponem čevanja, s ktero se je začelo že za B avarskih in K oroških vojvodov, sedaj po večem nemško.

a) Po uradnem preiskovanji iz leta 18 57 , na pod­ lagi narodnega popisa iz leta 1851 je bilo leta 1857 na

K oroškem : 231.558 Nemcev pa 92.767 Slovencev; toraj Nemcev 71-40%, Slovencev pa samo 28-60% vsega dom a­ čega prebivalstva, k a r bi se zlagalo se staršim i števili Sa- farikovimi (1. 1842 84.000 S lovencev), Häuflerjevim i od leta 1846 in druzimi. Czoernig pa stavi na podlagi popisa iz leta 1851 število K oroških Slovencev (brez vojakov) na 95.735 (Nemcev na 223.489) in K ozler po najnovejših in zel6 verjetnih preiskavah na 113.000 duš.

b) Po K ozlerji drži poteza, ki meji narod Slovenski od Nemcev, od jugo-zapada n a severo-vzhod in vzhod na te-le k raje : Pontablo (nemško), M odrinjo ves (mešana), Veliko ves (nem ška), Dolnjo Belo (nem ška), pa po slemenu D o b r a š k e planine do Toplic (nemške) nad B eljak o m ; od ondej poleg dolnje Zile do St. L en arta in Suhe (nemška) pa nad j e ­ zerom Osojanskim do K ostanja (sloven ski); od ondukaj drži se poteza v Celovškem pogričji in na polji Gospo­ svetskem k ra je v : Poročic (slovenske), V elikega dola (nem.), Smorovčic (slovenske), staroslavnega K rnskega grada (zdaj nem ški) in Gospesvete (slovenska). T u se zasuče v gore in drži na Varpoves (slo v en sk a ), Tem an j (slovenske), St. G re g o r, Sm iddorf (nem ški), Sv. U rh (m em ški), D ekše (slovenske), Knežo (slovenska), k je r stopa najviše na sever na Koroškem . Od ondod bliža se čedalje bolj po Podravji proti jugo-vzhodu in drži na (same slovenske) k ra je : St, Kolman, Št. M artin, Dob in Labod, k je r se zopet zasuče, dosegši D ravo, severo-vzhodno k Soboti (slovenski) na Š ta­ jerskem . To razm ejenje se zlaga malo da ne popolnoma s Czoernigovim. P a južno od te poteze je visoka pokrajina, k i sega do Z av rh a, Bistrice, Žihpolja in U rha in na severo­ zahodu pokrajina okoli Velkovca pa do D obrlevesi mešana (po Czoernigu tako, da prem aguje nemščina) ali b o lje: p re ­ biva tam ljudstvo slovensko, k i ume in govori tudi nemško (po Kozlerji). Dolina gornje Žilice je pa nem ška.

c) Cisto slovenska sta toraj samo dva okraja, in sicer K apeljski pa Pliberški, to je : jugo-vzhodni gorati ko t de­ žele (velik 13-20 □ milj a v s t.); 10 okrajev n a jugo-zahodu in po sredi dežele, to je : T rbiški, Podklošterski, St. Mo- horski, B eljaški, Rožeški, Borovski, C elovški, Velkovški, D obrloveški in Št. P avelski, pokrivajočih skupaj 56-19 □

— 23

-milj avst. ima meševito n a ro d n o st; 16 okrajev je Čisto nem ških, tak o , da obsegajo t l a n e m š k e n a r o d n o s t i 12087 Q milj avst. — 6 7 % ; t l a n a r o d n o s t i s l o v e n ­ s k e 69-39 Q milj avst. — 33% te staroslovenske zemlje. V glavnem mestu Celovcu štejejo uradni popisi iz leta 1857 med 9414 domačimi prebivalci 6000 Slovencev pa 3419 Nemcev (to j e : 63-70% Slovencev pa 36-30% Nem ­ cev). Ž i d o v , ki jih j e po n o tran je av strijsk ih deželah od ča­ sov katoliške p r o ti- r efo r m a c i j e in vsled nekdanjih pogo­ stih škofjih grajščin s posvetno oblastjo sploh prav po m a­ lem, ni še bilo leta 1854 med domačimi Korošci.

5) Izm ed 45.320 duš t u j c e v , lcterih se je leta 1857 v deželi nahajalo, bilo jih je doma v sami deželi 29.886 — 66-0% ; iz druzih kronovin avstrijske države jih je bilo 15.036 = 33-2% in samo 398 i r 0-8% vseh tujcev, bilo jih je neavstrijanov. Izm ed A vstrijanov bilo jih je največ Š ta­ jercev 4787 (Slovencev in N em cev), pa K ran jcev : 4412 (S lovencev), Benečanov 1869 (Lahov), Goričanov in sploh Prim orcev 1083 (Slovencev in L ahov); Cehov bilo je tu 749, Moravcev 246. — ‘D o m a č i h p r e b i v a l c e v nepri- čujočih ali iz doma (37.189 n 11% vsega domačega p reb i­ valstva, in sicer 12-70% moških pa 10-35% ženskih) j e bilo na druzih m estih v domači deželi 29.886 = 86-19%, v d ru ­ zih avstrijskih kronovinah (zlasti v sosednih) 4815 n 13.60% in v tujih deželah (večidel na Bavarskem , 15, p a na T u r­ škem, 14) 7 4 n 0-21% od vseh. To vse kaže, da je p r e ­ h o d n o s t ( p r e m i k a n j e ) K o r o š k e g a p r e b i v a l s t v a sploh m ajhna, k a r se da iz tega razsvetliti, da je ljudstvo sploh redko in pa doma obrtnije zaslužek dajejo.

6) V e r a . K orošči so, k a r se tiče vere, zbogzgodovin­ skih vzrokov skoro sami katoliki. L eta 1857 se je štelo k a t o l i k o v r i m s k i h 307-642 = 94-86%, p r o t e s t a n t o v A v g s b u r š k i h 1 6 .6 6 6 = 5-14% vseh domačih preb. Hel- vetskih je bilo 13, zedinjencev 3 , pravoslavnih vzhodne cerkve 1. P rotestantje so po narodnosti Nemci in Slovenci in so raztreseni po gorah.

7) S t a n . R azvrščenje domačega prebivalstva po stanu je dalo te-le š te v ilk e : neoženjenih moških je bilo 111.945 = 72-35% (vseh m oških), neomoženih ženskih 121.893 —

— 24 —

71-87% (vseh ženskih); oženjenih je b ilo 37.462 — 24-21% m oških, omoženih 37.637 = 22-19°/° ženskih ; vdovcev je bilo 6316 = 3-44% vseh moških, vdov 10.072 = 5-94% vseh ženskih. Bilo je toraj neženitnega stanu 72-0% vseh p reb i­ valcev. N enavadna ta razm era, po k teri biva n a Koroškem po manj porok, nego v kterem koli glavnem m estu A vstrij­ skega cesarstva, lastna je vsem alpskim zemljam (Svajci, Norvegii in Svedii in se razjasnuje najprvo iz tega, da so km etije (zlasti med Nemci nedeljive, in da je težko rodo­ vino živiti, nekoliko je pa tudi oprta na starodavne do­ mače šege sosebno nem ške. N asledke takih družbinskih razm er kaže pičlo število porok (tudi dm zih in tretjih) pa pičla množitev prebivalstva po prirodnem pravilu.

8) P o s t o p n o s t ( p r o g r e s i j a ) p r e b i v a l s t v a . a) P o r o k biva po 171etnem prim erjanji po 523 na 10.000 preb. (toliko, kolikor na Solnograškem in najm anj v A v strii), ali 1 poroka na 191 prebivalcev (na Češkem

1 poroka n a 121 o seb ); porok biva pa pri Slovencih več nego pri Nemcih in toraj več nego kaže srednje število za celo deželo. Poročujejo se pa veči del v 3 0 .—-40. letu svoje dobe, v 17 letih poročilo se je 335 0, 30—401 e t i h proti 2994 24—301 e t i m (na Oeskem in na M oravskem ravno n aro b e), ali prim erom a v dobi 31-51 let pri moškem in 26-92 let p ri ženskem spolu.

b) Nastopek takih običajev je m ala rodovitost ženitev teh : po 1 7 1 e t n e m prim erjanji prihaja na K oroškem na 100 zakonov samo 382 o t r o k (na 1 zakon 3 otrok).

c) Po tem samem prim erjanji r o d i se na Koroškem samo 3018 o t r o k na leto (najm anj v cesarstvu za Salc- burškim ), izm ed njih biva pa malo da ne polovica neza­ konskih (na 10.000 rojenčkov prihaja 3393 nezakonskih ali na 1-9 zakonskih otrok biva 1 nezakonski; največe število v celem cesarstvu izjemši nekoliko največih m est). Zato se rodi pa m rtvih otrok prav m alo , 31 n a 1000 ro­ jenčkov; dečkov rodi se več nego d e k le t, na 10.000 de­ klet 10.496 dečkov. T udi starost biva visoka. P rim erna ali srednja starost Korošcem biva 34-77 let (največa v A vstrii razun na Salcburškem).

_ 25 —

(najmanj za K ranjskim in za Dalm acijo), um ira pa oboji spol v skoro enakem številu: 10.000 ženskih n a 10.121 m oških; največ ljudi um rje pa še-le med 6 0 in 80 letom (po omenjenem prim erjanji um rje jih izdmed 10.000 m rličev 2628 m ed 60— 100 leti, 5 čez 100 let starih). P rirašča to- raj prebivalstvo prim erno po 0-689% uh po 689 oseb na 10.000 ljudi na leto.

9) K a k o so t i s t a n o v a l c i p o n a s e l j e n i p o d e ž e l i , kaže se v teh-le številkah : n a Koroškem je bilo leta 1857 samo 11 m e st, 27 trgov, 2856 v asi, skupaj se 50.140 poslopji, v kterih je prebivalo 65.326 rodovin. P ri­ haja toraj na eno rodovino 5-10 oseb (največ v A vstrii za Dalmacijo in za Štajerskim ), na 1 poslopje pa samo 1-30 rodovina (kakor sploh v Alpah in med Nemci) ali 6.63 oseb; v 1 naselbini p a , ktere štejejo prim erno samo po 17-32 poslopij, ko so zlasti slovenske naselbine majhne, prebiva po 114-84 sosedov (naselbine so najm anje v ce­ sarstvu izjem ši A vstrijo nad A nižo, k je r na 1 naselbino 16-66 stanovališč pa po 108-04 sosedov). Na 1 □ milji avst. stoji toraj na Koroškem po 0-05 mest, 0-33 trgov in 8-76 vasi, ali 1 mesto pride na 16-0 Q milj, 1 trg na 6-6 □ milj, 1 vas na 0-06 □ milj. K akor sploh alpske dežele, ima tudi Koroško malo večih naselbin ali mest. Zato so pa tu ob­ čine na podlagi osnove iz leta 1851 tem prostanejše. V celi deželi jih je samo 281, ta k o , da spada na 1 katastralno občino po 28 naselbin. Zato je ljudnatost občini prim erno znatna. Im a sicer samo 1 občina, Celovec, čez 10.000 p re ­ bivalcev (13.479), izmed druzih pa imajo 2, vas Rožek pa trg T rg, čez 5000 (5298,5147); 2 vasi, P liberk pri B eljaku pa B okova p ri T rgu in 1 trg G ornje Belane čez 4000. D eset občin: V rba (pri Rožeku), mesto Breže, mesto B eljak, vas B okstaje (pri B e lja k u ), vas Steindorf (pri T rg u ), m esta S trasburk, Sovodenj, Volfsberk pa vasi Straja-ves (pri Pod- kloštru) in Št. J u ri (pri Št. Vidu) im a pa čez 3000 duš. Čez 2000 duš ima 20 občin, izmed kterih je 15 vasnih.

VI. Narodno gospodarstvo (obrtnost).

1) K m e t i j s t v o (i n g o z d n a r s t v o ) je najbolj raz­ širjeno v deželi in živi največ ljudi. Po uradnih zapisih

iz leta 1857 (ki pa obsegajo tudi rudarstvo) štelo se je tedaj posestnikov zemljišč 28.718, njih pom agačev 81.404, toraj 8*86% + 25-10%> to je= :3 3 -9 6 % vsega domačega p re ­ bivalstva. Z najem niki (12.000) in rodbinam i vseh skupaj vred živi se toraj na km etijstvu in rudarstvu okoli 230.000 ljudi ali 70'9% vsega domačega prebivalstva.

a) R o do v i t i svet iznaša po poslednjih (končanih) katastralnih prem erih samo 1,590.318 oralov avst. ali 159-03Q milj avst., to je, samo 88-47% vseh tal. N ajveči del rodo- vite zemlje pokrivajo gozdi, to je 968.303 orale, ali 96.8 Q milj avst. = 53-7 % vseh ta l, in v njih obstaja največe bo- gasto zlasti nem ških gospodarjev. R a l n e g a p o 1 j a je sa­ mo 239.284 oralov — 23-1 □ milj avst. ali 13-9% vseh t a l ; t r a v n i k o v in v r t o v 199-181 oralov m 19-9 □ milj avst. ali 11"1% vseh tal, pašnikov nižih in planinskih 182-128 oralov = 18-2 □ milj avst. ali 10-l°/o vseh ta l; toraj tra v ­ nih tal skupaj 381-311 oralov — 38-1 Q milj avst. ali 21-2% vseh tal. Močirji z bičjem pa m ahovja pokrivajo še 1306 oralov, vinogradov je samo 114 oralov. Najboljša ralna tla so v srednjem in dolnjem P odravji pa v širjih dolinah in kotlinah na predelih tretjegorne tvorbe. Ondod in po pla­ ninskih lazih so tudi najboljša travna tla.

b) Izm ed poljskih pridelkov pridela se n a j v e č o v s a — po 1,120.000 vaganov na leto —, r ž i — 947.000 vag. —, a j d e i n p r o s a — 289.000 vag. — , j e č m e n a — 267.000 vag. — ; k raji, k i leže do 2100' nad morjem, rode tudi p š e n i c o — 246.000 vag. — in d e b e 1 j a č o — po 238.000 na leto. — Sena, otave in detelje pridela se po 7,882.000 centov na leto (slame po 4,823.000 cent.). K rom pirja, ki ga posebno Slovenci sade, pridela se po 378.000 vaganov, repe 473,000 v a g ., različnega sočivja 23.000 v a g ., zelja po 180.000 kop (kopa = 60 glav) na leto. Nese toraj 1 oral ralnih tal (odbivši seme) 10-6 starov rži (ali ržene enačine, enakovredja) ali vse polje 1,196.420 avst. starov (ali starov ržene enačin e), k a r je razm erno največi čisti dohodek v A vstrijskem cesarstvu). Prebivalstvo samo pa porabi čez 831.000 avst. starov (ržene enačine) , ali po 5 -5 vaganov 1 človek (to je, za Solnogradom največ v Avstrii) na leto. Zatoraj m ora se privažat pšenica na Koroško, da-si ostaja

— 27 —

deželi še znatna množina druzega žita (posebno ajd e), da ga more izvažati. L anu in konopelj sejejo po Koroškem prav malo (samo po 31.000 centov na leto, in semenja pridelujejo samo po 41.700 centov), da-si je zemlja za obil­ nejše sejanje ugodna. Najbolj sejejo lan okoli Trga, Spi­ tala in P aterjona pa sploh v gornjem Podravji. Iz domače ogršice n areja se samo okoli 2400 centov olja na leto. Vinstvo ni obilno (po 2800 veder na le to ), zato je pa vrtnarstvo, posebno glede sadnega drevja, zel6 čislano in na precej visoki sto p n ji, zlasti med S lovenci; pridela se po 324.000 vaganov sadja na leto. —

c) G o z d i so pri toliki svoji razprostranosti (4621 oralov na 1 □ miljo) zdaj še v dobrem stanu, da-si ravno se mnogo manj za-nje skrbi nego na sosednem Štajerskem .

Gozdi K oroški obstoje večidel iz jel, sm rek pa iz borov, nekaj tudi iz drenovja; bukve so sila redke in pritlične (zarad vlažnega ozračja) ter dajejo les za rabo. Na leto se poseče po 825.3000 avst. lesa (tedaj po 2-38 0 na 1 p re­ bivalca; največ za Salcburškim v Avstrii), ki se ceni na 2,250.000 gld., toda malo ne vsa drva porabijo se doma v deželi, sosebno k e r je ru d arsk a obrtnost toliko znamenita. Največe gozde imajo severni pomejni h r b ti, Svinjska pla­ nina, Golovec pa K am niške planine.

d) P ri redkosti stanovalcev prihaja na K oroškem na 1 glavo po 4 -76 oralov rodovite zemlje (ali pa na 100 ljudi 476 oralov; največ za Dalmacijo in Salcburškim v Avstrii) in na vsacega gospodarja po 55‘4 oralov plodne zemlje. Po slovenskih k rajih so zemljišča bolj razkosane nego po nem ških, k jer ni mogla ni m nogoletna francoska okupacija podreti starodavne navade nedeljivosti zemljišč. Glede na to, kako se obdeluje zemlja, navadno je povsod po goratih krajih obdelovanje kolobarno, drugod je najbolj razširjeno triletno poljedelstvo, pa ta k o , da se vrsti z dvojno setvo klasnih pridelkov — setev detelj, debeljače ali podzem elj­ skega sadu, k a r je prav za prav počredno km etovanje.

e) Ž i v i n o r e j a je na K oroškem , k ak o r sploh v alpskih krajih, zelo razširjena in na visoki stopnji. Leta 1857 štelo se je konj 23.737 (med njimi 6579 žrebcev in skopcev), m e z g o v 71; goved 230. 114 (tedaj na 10 ljudi

2, na 1 Q miljo 13 repov); oslov bilo je 190, oväc 152.993, koz 34.232, praset 129.127.

Konji so k repkega noriškega p lem en a; najlepši so po Zilskem p a v K am niških gorah. V Oževi ali Osojah je cesarska kobilarnica. G o v e j a živina približuje se gledč lepote, moči in molže (po 2'5 miljonov veder mleka, masla 34.000 centov n a leto) na gornjem Koroškem tiroljskem u, na doljnem Koroškem štajerskem u plemenu.

Planinarstvo (planšarstvo) je na severji povsod v na­ vadi. S ira napravi se po 2000 centov na leto. Ovce in koze ravnajo zlasti S lov en ci; vplem eničenih ovac se ne ravna do zdaj nego po velikih posestvih (volne se dobiva po 4000 cent.). R avnanje kuretine in čbelarstvo je precej ra z­ širjeno (čbelarstvo zlasti med Slovenci) — pridobiva se po 18.000 cent. voska in medu, tudi divjega, na leto. ■— S v i l a r - s t v o začelo se je posebno po sredi dežele p a po Podravji čim dalje bolj prijem ati. Lov in ribištvo daje še vedno nekaj dobička.

f) C ena vsega realnega (neprem akljivega) posestva km etovalcev K oroških stavi se uradno na 99,415.267 gld., cena blaga na 13,848.820 g ld ., pohišne ro b e , posode in km ečkega orodja na 1,914.614 g ld .; vse prem oženje toraj skupaj na 115,178.701 gld. Hipotečni dolgovi so iznašali vsi skup 1860. leta 34,622.500 gld.; dolg odkupni ali zem- ljiščno odvezni 6,597.630 gld. D elcev zemlje ali parcel bilo je tedaj (1860) 921.834, posestnikov pa samo 62.416 — p ri­

haja toraj 14 delcev n a vsacega lastnika —, čiste katastralne dohodke so deli na 2,530.030 gld.

2) Rudarstvo je za K oroško silo im enitno, k e r živi dokaj ljudi, k e r daje mnogo dobrega blaga ter je obenem podlaga najglavnejšim obrtnijam v deželi. K oplje se sicer same sv in ec, železo in prem og ali kam eno oglje, p a do­ bitek je tako znam enit (1862. leta za 4,313.030 g ld ., leta 1857 celo za 4,960.509 gld.), da prihaja na 1 prebivalca po 12—14 gld.) največ v celem A vstrijskem cesarstvu).

a) R u d a s v i n č e n a nahaja se v laporji in triasnih apnencih, in sicer skupaj s pisanim cinkovcem in kalumi- nom v treh okrogih, izmed k terih j e Pliberški najboga­ tejši (daje po 40.000 centov na leto) in naj pravilnejši (na­